Kaj so repelenti?

To so zaščitna sredstva, ki odganjajo različne pikajoče žuželke, kot so muhe, klopi, obadi in komarji. Sredstva nanesemo na kožo, potem pa postopoma izhlapevajo in oddajajo določen vonj, ki odganja neprijetne male vsiljivce. Poznamo sintezne ali kemične repelente in naravne oz. takšne, ki vsebujejo določena eterična olja. Repelente poznamo v različnih oblikah. Lahko so v  obliki razpršila ali kreme, na voljo so obliži z eteričnimi olji, ki jih je mogoče uporabiti na pohištvu, oblačilih ali na koži, pa tudi elektronske naprave za odganjanje žuželk (prenosne na baterije ali za v električno vtičnico) ter zapestnice.

Kdaj je primeren čas, da otroka zaščitimo z repelentom?

Žuželčji strup običajno vsebuje snovi, ki povzročajo, da je pik boleč. Na mestu pika lahko nastane manjša vnetna reakcija, koža pordeči in oteče, zato je pomembno, da otroka zaščitite pred tovrstnim mrčesom. To lahko storite na več načinov: otroka lahko oblečete v ohlapna, lahkotna in svetla oblačila, voziček in okna zaščitite s komarniki, pri negi ne uporabljate odišavljenih sredstev, ki privlačijo žuželke, ne zadržujete se ob stoječih vodah ipd. Najučinkovitejša zaščita pa je uporaba zaščitnih repelentov. Naravni repelenti vsebujejo geranijo, limonsko travo, sivko, poprovo meto, evkaliptus in čajevec. Naravne sestavine (eterična olja) pustijo na koži  prijeten vonj, ki pa je neprijeten in moteč za žuželke. Na otrokovo kožo jih lahko začnete nanašati po dopolnjenem drugem mesecu starosti. 

Na kaj še je treba biti pozoren pri uporabi zaščitnih sredstev?

Preden uporabite zaščitne repelente, se najprej prepričajte o njihovi (varni) sestavi. Če gre za pršilo, repelent napršite na telo z razdalje 10 do 15 cm, nato ga razmažite z roko. Počakajte, da se popolnoma vpije. Postopek ponavljajte v rednih intervalih. Za otroško kožo priporočamo naravne repelente, kljub temu pa morate biti pozorni, da ne pridejo v stik z očmi ali s sluznicami, kar lahko zelo peče. Če se to zgodi, moramo oči in sluznice izpirati z obilico vode. Če se pojavi rdečina ali srbenje, se je treba obrniti na zdravnika. Če repelente zaužijemo, lahko nastopita slabo počutje in bruhanje, zato bodite pozorni, da otroku repelentov ne mažete po dlaneh, saj so se navajeni dotikati ust, oči in nosu. Po uporabi repelentov svetujejo tuširanje otroka z vodo in milom, da sredstva temeljito sperete s kože. Če tega ne storite, se lahko pojavijo neželeni učinki, kot sta razdražena koža in srbenje.

Pri uporabi repelentov ali zaščitnih sredstev zoper pike komarjev na Nacionalnem Inštitutu za zdravje priporočajo: 

– Repelent nanašamo samo na kožo, ki ni pokrita z oblačilom.

– Pazimo, da ga ne nanašamo na opraskano kožo, rane ali razdraženo, vneto kožo.

– Vedno se na kožo najprej nanese krema za sonce, nato repelent, in ne obratno, da ne zmanjšamo učinkovitosti repelenta.

– Če moramo obnoviti zaščito pred soncem s sončno kremo, ponovimo tudi nanos repelenta.

– Repelentov v obliki razpršil ne nanašamo direktno na obraz, ampak jih napršimo na dlani in z dlani nanesemo na kožo obraza. Pazimo, da repelenta ne vnesemo na sluznico (oči, usta).

– Repelent nanesemo zmerno; večje količina niso učinkovitejše. Če ugotovite, da vas komarji še vedno ali znova zaznajo/pikajo, ponovite nanos.

- Po vsakem nanosu roke vedno umijemo.

– Otroci naj ne rokujejo z repelentom. Na kožo naj jim ga nanesejo starši, in sicer z nanosom na svoje dlani in nato na otrokovo kožo.

– Po vrnitvi v zaprt prostor oziroma pred spanjem repelent speremo s kože z vodo in milom.

– Če se tudi na obleko nanese insekticid/repelent za obleko, oblačilo operemo, preden ga spet oblečemo. Kako previdni moramo biti, je sicer odvisno od vrste uporabljenega insekticida (glejte navodila za uporabo insekticida).

– Insekticid/repelent, namenjen za obleko in opremo (npr. zaščitne mreže, nahrbtniki), se nikoli ne sme nanašati na kožo.

– Če se na koži pojavi reakcija (srbenje, rdečica, izpuščaj, otekanje), je treba kožo sprati z vodo in blagim milom ter nehati uporabljati repelent.

– Ob hujših reakcijah je treba poiskati zdravniško pomoč.

Na NIJZ svetujejo še naslednje preventivne ukrepe zoper pike komarjev:

– Odstranjujmo stoječo vodo iz svojega okolja (v okolici bivališč, na vrtovih, na pokopališču) in s tem zmanjšujmo možnosti za razmnoževanje komarjev. Izpraznimo ali zaprimo posode za zalivanje, izpraznimo podstavke za rože, odstranimo vodo iz zamašenih žlebov in jih sanirajmo. Iz svojega zunanjega okolja odstranimo predmete, v katerih se voda zadržuje, npr. vedra, odprte plastenke, gume, vaze, igrače. Mestom, kjer stoječe vode ne moremo odstraniti (npr. večje luže), se izogibajmo. Pravilno odlagajmo odpadke (tako, da se v njih ne nabira voda), redno vzdržujmo bazene, okrasna jezera in vodnjake ter urejajmo zelene površine.

– Nosimo svetla oblačila in z njimi pokrijmo čim večji del telesa (dolgi rokavi in hlačnice), zlasti v času največje aktivnosti komarjev, večinoma zjutraj in pozno popoldan/zvečer. Navadni komar je sicer aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi.

– Uporabljajmo sredstva za zaščito proti komarjem (repelente) in pri tem dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca. Repelente nanašajmo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo. Nanesemo jih po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka. Večino repelentov lahko varno uporabljajo tudi otroci, starejši od dveh mesecev, nosečnice in doječe matere.

– Izogibajmo se zadrževanju na prostem, ko so komarji najbolj aktivni.

– Preprečujmo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem (komarnikov).