Nekateri pravijo, da dečki predstavljajo večji izziv, spet drugi trdijo, da je za dekleta potrebno več truda in dela.

Večina strokovnjakov meni, da so dečki težavnejši na začetku, deklice pa kasneje, ko stopijo v osnovno šolo. Je verjeti stereotipom?

Kljub temu da pri dojenčkih med spoloma skoraj ni razlik, pa starši že od rojstva ravnajo s fantkom drugače kot s punčko, pravi psiholog dr. David Stein. Način vzgoje velikokrat poteka pod vplivom zahtev družbe, okolice, prepričanj, pa tudi pričakovanj staršev. Dejstvo je, da je vsak otrok individualen, s svojimi potrebami in željami.

Družbeno pogojena vzgoja

Kako zelo je vzgoja otroka odvisna od družbe, v kateri živimo, pričajo tudi različni obredi in rituali, ki jih poznajo drugje po svetu. V nekaterih državah, na primer, rojstvo dečka pomeni veselje in je velikokrat razlog za praznovanje, medtem ko je rojstvo deklice nepomembno. Na otrokovo samopodobo zelo vpliva tudi razočaranje staršev ob rojstvu - če si močno želijo, da se rodi otrok določenega spola, pa se zgodi ravno nasprotno.

Se lahko morda upravičeno vprašamo, ali je tudi razlika v zgradbi možganov med dečki in deklicami odvisna od načina vzgoje ali se z njimi že rodimo? Tudi pri tem so mnenja različnih strokovnjakov deljena. Dejstvo je, da je razlika med dečki in deklicami opazna tako v vedenju, čustvovanju kot tudi v mišljenju in zaznavanju okolice.

Ubogljivost in vzgoja

Dečki naj bi bili na začetku manj poslušni, bolj samosvoji in tako zahtevnejši za vzgojo. Kasneje, v osnovni šoli pa naj bi bile deklice tiste, ki povzročajo več sivih las. Vzrok za to, da dečki ne poslušajo in so precej manj ubogljivi v zgodnjih razvojnih fazah, je menda v počasnejšem razvoju predela možganov, ki je odgovoren za sluh. Medtem pa se deklicam del za sluh razvija hitreje in so zato že od majhnih nog bolj občutljive in dojemljive za zaznavanje okolice. Veliko bolj naj bi bile občutljive tudi na nebesedno govorico in čustva drugih. To je tudi vzrok, da so deklice bolj dojemljive za vzgojne sugestije staršev, še dodaja psihologinja. Prav zaradi tega so deklice kasneje, z vstopom v osnovno šolo, manj samozavestne kot dečki. „Deklice že vzgajamo tako, da se kasneje počutijo manj prepričane vase in nesamozavestne“, pravi dr. Carol Gilligan.

Fantki aktivni, punčke pasivne

Dr. Wendy Mogel pravi, da je narava dečkov takšna, da so nagnjeni k večjemu tveganju in so dejavni, medtem ko so deklice bolj pasivne in nagnjene k čustvovanju. Michelle Mayr, mamica štirih dečkov, pravi, da je njena dnevna soba velikokrat bolj podobna športnemu igrišču kot dnevni sobi. Deklice so usmerjene k opazovanju barv in obraza, medtem ko dečki bolj opazijo vse, kar se premika in v situacijah, ko je to potrebno, reagirajo veliko hitreje kot punčke.

Ker deklice vzgajamo v občutljiva bitja, je zanje velikokrat precej težje pri vstopu v osnovno šolo, saj so nesamozavestne. Pod vplivom družbenih zahtev se ta občutek dostikrat le še okrepi.