O tem, kako ločitev otrokom približati na čim manj stresen način, kako jih vzgajati, ne da bi pri tem kršili vsa pravila pri enem izmed staršev, smo se pogovarjali s Sonjo Beznik, specialistko za zakonsko in družinsko terapijo, Bibino svetovalko.

Ločitev zelo globoko prizadene predvsem otroka. S sabo lahko nosi občutek strahu, groze, občutek, da nikjer ni varnosti. V vsakem primeru je stresna, pomembno pa je, kako se z njo soočata tudi starša, kakšen odnos in komunikacijo ohranita. Ključnega pomena je, da starša pred otrokom ne govorita grdo o odsotnem staršu, se ne prepirata in si govorita krute stvari, ki jih nikakor ne bi smel slišati. Otroke namreč take stvari zelo zaposlujejo in tako neprestano razmišljajo o tem, v njih se naselita dvom in strah. Lahko se zgodi, da ponoči ne morejo spati, da se težko zberejo, ne zanimajo jih njim ljube stvari, so agresivni … Otroci ločenih staršev se lahko soočajo tudi z občutki krivde (starši so se ločili, ker niso bili dovolj pridni, niso pospravili za sabo, se niso obnašali tako, kot so želeli starši ...) in lahko se zgodi, da bodo želeli to popraviti na tak način, da bodo zelo pridni in naredili vse, da bi staršem ustregli.

Se mora otrok pri obeh starših držati istih pravil, rutine?

Ko sta starša ločena in živita vsak svoje življenje, je prav, da se dogovorita o vzgoji otrok, vendar bo pri vsakemu izmed staršev kakšno pravilo drugačno in tudi rutina bo verjetno drugačna pri mami kot pri očetu. Pomembno pa je, da vztrajata pri pravilih, ki jih skupaj z otrokom določita (vsak določi neka svoja pravila), to mu bo dajalo občutek varnosti. Če se bosta starša držala okvira teh pravil, ki sta se jih z njim dogovorila, bo točno vedel, kaj sme pri mami in kaj pri očetu. Pri vseh teh pravilih pa se lahko zgodi, da sta starša preveč osredotočena samo na to (se primerjata med sabo, tekmujeta …) in pozabita na otrokove želje in otroško sproščenost.

Ali morata biti oba starša pozorna na otrokovo obnašanje? Če je otrok preveč ubogljiv, lahko posumimo, da želi mamico in očka spraviti skupaj? Če je preveč agresiven, žalosten, kako naj mu starši pomagajo, da se sooči z resnico?

Ločena starša sta še vedno starša svojim otrokom. Oba se bosta morala potruditi in to ne glede na vso jezo, zamere in bes, ki ga čutita drug do drugega. Ko pride do zapletov, je zelo pomembno, da starša stremita k rešitvi. Predvsem se bosta morala potruditi, da bosta lahko slišala svojega otroka in njegove stiske ter se z njim odkrito pogovorila. Z veliko razumevanja in potrpljenja, vendar brez obtoževanja odsotnega starša, bosta morala graditi odnos s svojim otrokom. Pomembno je, da otrok ve, da ga imata oba starša rada ne glede na to, kaj se zgodi. Družina je prostor, kjer je prisotna brezpogojna ljubezen – starša brezpogojno ljubita svojega otroka. Če lahko začutita otroka v njegovih potrebah, željah in predvsem, ko začutita njega samega, se med njimi razvije pripadnost, sprejetost in harmonija, ki ostane, ne glede na to pred kakšnimi izzivi je družina.
 

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na