Malčki stvari večinoma počnejo nagonsko in ne da bi prej o njih kaj dosti razmišljali. Vsaj do drugega leta starosti se še ne zavedajo, da lahko nekatera njihova dejanja vzbudijo neodobravanje okolice. V takih primerih je včasih videti, kot da ne občutijo niti kančka krivde. Vendar ni nujno, da je to res.

Pri tej starosti se v malčku že lahko prebudijo občutki, ki jih ne razume najbolje. Običajno se jih ustraši, saj jih ne pozna in se z njimi ne zna spopasti. Če malčka opazujemo, lahko hitro ugotovimo, kdaj ima občutke krivde. Takrat mu pomagajmo razumeti, kaj čuti in ga naučimo, kako naj se s temi občutki sooča.

Kako mu pomagamo?

Malček je bratcu ali sestrici ravnokar ukradel piškot in začutil, da smo zato jezni nanj. Umakne pogled, se poskuša skriti ali celo opazimo, da je postal žalosten – vse to je posledica krivde, ki jo čuti zaradi našega odziva na njegovo dejanje. Sam še ne razume, da je ta občutek nekaj povsem naravnega in da ga bo spremljal vse življenje, zato smo tu na vrsti mi.

Pomagajmo mu razumeti, da je to, kar je naredil, narobe in da je čustvo, ki ga občuti v takem primeru nekaj povsem naravnega. Če vidimo, da mu je hudo, mu razložimo, da je to verjetno zato, ker je naredil nekaj slabega. Povejmo mu, da se da stvar popraviti. Če je vzel piškot, naj ga vrne. Ko ga bo vrnil,  bo tudi sam opazil, da je bilo to njegovo dejanje sprejeto veliko bolje kot tisto, zaradi katerega je občutil krivdo.

Življenjski nauk

Vsakič, ko bo otrok občutil krivdo, mu pomagajmo razumeti, zakaj tako čuti, kako se s tem sooči in popravi posledice svojega dejanja. Naučiti ga moramo, da je enako pomembno, kako se s krivdo sooči in kako jo preboli.

Svoje mnenje lahko napišete na forum.