„Mami, mami, Špela je pokvarila stroj, jaz sem ji samo pokazal kje je gumb,« resno hiti govoriti štiriletnik ter obtožuje svojo sestrico, čeprav je pralni stroj pokvaril sam.

Kaj boste storili? Kričanje ne bo pomagalo. Eno po zadnji plati? Kje pa, to je še huje!

Zakaj laže?

Otrok se pri tej starosti še ne zaveda, kaj je laž. Dokler mu ne pojasnimo, kaj je neresnica, se mu takšno govorjenje ne zdi nekaj slabega. Velikokrat otroci lažejo zato, da bi se izognili kazni. Krivdo pa najraje prelagajo na druge. Laganje je tudi bolj pogosto pri otrocih, ki jih starši fizično kaznujejo

Za otroka je laž le malo prikrojena resnica. Problem pa nastane, če ga laži tako »zasvojijo,« da ugotovi, da lahko z laganjem manipulira z družino in okolico.

Domišljija ali laž?

Treba je razlikovati med laganjem in zgodbicam, ki si jih otroci izmišljujejo. Od tretjega leta dalje je malčkova domišljija neomejena in uživa ob pripovedovanju svojih izmišljotin. To je normalno. Najslajše laži so tiste, s katerimi otrok prepričuje starše, da bi tako prišel do določenega cilja - igrače, izleta... To so začetki malih laži, s katerimi se zna otrok prikupiti staršem.

Kje so razlogi?

Na žalost otrok velikokrat laže, da bi se prikazal v boljši luči kot se morda počuti. Otroci, ki so deležni fizičnega kaznovanja, lažejo pogosteje. Lahko bi rekli, da skoraj nikoli ne govorijo resnice. Resnice se bojijo, ker jim prinese udarce ali kakšno drugo kazen.

Simpatični lažnivci

Nedolžne male laži so simpatične. Vendar se morate zavedati, da otrok hitro ugotovi, kako zabavno je nekoga nasmejati, pa čeprav z lažmi. Otroku je treba resnico privzgojiti; čeprav ne bo vedno prijetna, bo dobra popotnica v njegovem življenju.

Prevelika pričakovanja staršev

Maja pride iz vrtca in ponosno pokaže risbico. “Kako lepo si to narisala,« reče njena mama. Maja se ponosno smehlja, saj ve, da risbice ni narisala sama. Mama vsako njeno risbo obesi v kuhinji, vsi obiskovalci hvalijo njene umetnine. Za vse dobi pozornost in pohvalo. Nihče pa ne ve, da Maji risbe nariše njena prijateljica v vrtcu. Tega nikomur ne prizna, ker potem o njej ne bodo lepo govorili.

Življenje v laži

So pa tudi otroci, ki se zaradi neprijetnih družinskih razmer zatečejo v svoj, lažen svet. Kadar se starša prepirata ali v družini prevladuje nasilje, otrok laže, kako lepo se je imel s starši; da sta z očkom lovila ribe, z mamico pekla piškote... Otrok živi v namišljeni družinski idili. Žal, le takrat, ko je v vrtcu ali šoli, ko pa se vrne v družino, ga čaka druga resničnost.

Kako prepoznate male laži

Medtem, ko otrok laže, si prekriva usta, umika pogled, kadar ga kaj vprašate, lička se mu zatresejo, z jezikom si večkrat oblizne ustnice, večkrat pokašlja, vrta po nosu, pogosto se tudi praska po glavi.

Otrokove laži ne smete nikoli spodbujati ali se ji smejati. Naučite ga, da vam bo lahko vedno povedal resnico. Otrok naj ve, da ga imate radi, ne glede na to, kakšna je njegova resnica.