Starši igrajo ključno vlogo pri tem, da otroku pomagajo razumeti občutke in jih obvladati na zdrav način. S toplino, razumevanjem in ljubečo prisotnostjo lahko otroku pomagajo razviti pozitiven odnos do samega sebe in občutek, da je sposoben premagati vsak izziv, ki mu pride naproti.

Zakaj nekateri otroci doživljajo močno tremo?

Trema ni nič drugega kot stresni odziv, ki ga sprožata hormona kortizol in adrenalin. Ta proces povzroči pospešeno bitje srca, potenje, tresenje, slabost in včasih celo občutek miselne blokade. To je sicer naravni mehanizem telesa, ki pa ga nekateri otroci občutijo močneje kot drugi. Dovzetnost za tremo je pogosto povezana s perfekcionizmom (otrok si postavlja izjemno visoka merila in se boji, da jih ne bo dosegel), negativnimi izkušnjami iz preteklosti (neprijetne izkušnje in neuspehi lahko poglobijo strah), visoko občutljivostjo (nekateri otroci so bolj nagnjeni k močnim telesnim in čustvenim odzivom) ter zunanjimi pritiski (visoka pričakovanja staršev, učiteljev ali vrstnikov).

Kako lahko podprete svojega otroka

- Normalizacija treme: Prvi in zelo pomemben korak je, da treme otroku ne predstavite kot nekaj nenavadnega, slabega, groznega, ampak kot povsem naraven odziv telesa na izzive. Pomembno je, da otroku zagotovite občutek varnosti in mu pomagate razvijati strategije, ki bodo okrepile njegovo samozavest. Z razumevanjem otrokovih občutkov in z uporabo potrpežljivega, spodbudnega pristopa lahko pomembno prispevate k temu, da se bo lažje in bolj suvereno soočal s situacijami, ki mu povzročajo nelagodje.

- Tehnike sproščanja: Podpora vključuje tako praktične metode, kot so dihalne vaje, vizualizacija (naj si predstavlja, kako odlično bo izpeljal izziv) in igra vlog (doma lahko vadite situacijo, ki ga skrbi), kot tudi ustvarjanje pozitivnega samogovora (afirmacije) in postopno izpostavljanje stresnim situacijam. Npr.: Otroci s hudo tremo imajo pogosto negativne misli: "Vsi se mi bodo smejali." ali "Kaj pa, če ne bom nič znal?!". Pomagajte mu razviti bolj spodbuden samogovor, kot denimo: "Dal bom vse od sebe in to je dovolj. Pred testom se bom pomiril in napisal, kakor najbolje vem in znam."

- Podpora in spodbuda namesto pritiska: Pomembno je tudi, da otroka, ne glede na izid, pohvalite za trud ter ga ne obremenjujete z nerealnimi pričakovanji in pritiski. Z dosledno podporo in razumevanjem mu lahko pomagate, da se postopoma osvobodi pretirane treme in razvije zaupanje vase.

- Zdrave navade: Kakovosten spanec, zdrava prehrana in redna telesna aktivnost imajo pomembno vlogo pri uravnavanju stresa.

Vsak otrok se občasno sooča s tremo, kar je povsem naraven odziv na situacije, ki jih doživlja kot zahtevne ali nepredvidljive. Vendar pa lahko pretirana trema omeji njegovo izražanje, zmanjša njegovo samozavest in vpliva na njegov razvoj.

Kaj pa, če trema otroka izrazito ovira ali se še poslabša?

Če trema postane tako intenzivna, da se otrok začne izogibati šolskim obveznostim, se zapira vase, izgublja interes za dejavnosti, ki so mu bile prej v veselje, ali doživlja izrazite telesne simptome, kot so glavoboli, bolečine v trebuhu, vrtoglavica ali slabost, je to lahko znak, da potrebuje dodatno podporo. Če otrokovo stanje kljub podpori staršev vztraja ali se celo slabša, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Psiholog ali psihoterapevt lahko otroku pomaga razumeti njegove strahove, razviti učinkovite strategije obvladovanja in postopoma pridobiti večje zaupanje vase. S pravočasnim in sočutnim pristopom otroku omogočimo, da se lažje in bolj samozavestno sooča z izzivi ter razvije občutek notranje moči.

Viri: Child Mind Institute / Parents