Ob tem se marsikaterim staršem poraja vprašanje, kako naj podučijo otroka, da nikakor ne bo nasedel obljubam neznanca in odšel z njim. Res je, da vsi govorijo in razlagajo svojim otrokom od ranih nog: ''Ne pogovarjaj se z neznanci.'' Toda včasih potrebujejo njihovo pomoč in je prav, da govorijo z njimi, ko se izgubijo ali potrebujejo njihovo zaščito.

Namesto uveljavljanja tega pravila se raje pogovorite o tem, v kakšni situaciji ne smejo govoriti s tujci in kdaj je to dovoljeno. Ko so zunaj z vami, je popolnoma v redu, da pozdravijo neznano osebo in se z njo pogovarjajo, saj vi nadzirate celotno situacijo in ste tu, da jih zaščitite.

Ko pa je otrok sam in k njemu pristopi oseba, ki je ne pozna, gre za povsem drugačno situacijo. Če k otroku pristopi neznanec in mu ponudi sladkarijo, ga prosi, da mu poišče psa, ki mu je pobegnil, se mora nemudoma odmakniti od njega. Otroku recite, da zakriči: ''Ne!'' in takoj odide. O tem mora spregovoriti z odraslo osebo, ki ji zaupa, ali z vami. Prav tako mora reagirati, če želi neka odrasla oseba, ne glede ali gre za sorodnika ali družinskega prijatelja, da zamolči njuno skrivnost, da se ga dotika.

Po navadi je otroke strah neznancev, toda zavedati se morajo, da so nadlegovalci videti kot povsem običajni ljudje, prijazni in urejeni. Zato otroke naučite, da ljudi ne sodijo po videzu, temveč po njihovih dejanjih.

Prav je, da otroka spodbudite, da zaupa svojim instinktom. Če čuti, da je nekaj narobe, če samo misli, da oseba ni prijazna, naj zaupa svojim občutkom in nemudoma pobegne stran.

Policija še poudarja, da je v primerih, ko otroka ogovori neznanec, je treba o tem nemudoma obvestiti njih. Pokličite 113 in nikakor ne odlašajte, češ saj se ni nič zgodilo. Lahko se zgodi kaj hujšega v sosednji ulici ...