"Pri teh letih so še zelo samoljubni in ne razumejo najbolje, da lahko njihovo vedenje prizadene druge,“ pravi Michele Nealon-Woods, psihologinja iz Los Angelesa. MI jih moramo naučiti umetnosti opravičevanja, saj tako lažje spoznajo, kako se počutijo drugi, ko jih užalijo ali kako drugače prizadenejo. Mi jih moramo naučiti sočustvovati z drugimi.

Bodimo dober vzor!

To najlažje naredimo tako, da smo malčku sami dober vzor. Ko naredimo kaj, zaradi česar bi se morali opravičiti, ga poglejmo v oči in ostanimo resni. Tako pritegnemo malčkovo pozornost in svojemu opravičilu damo še večjo težo.

Ko bo naslednjič koga užalil, bo morda ponovil, kar se je naučil od nas. Pomagajmo pa mu tudi s tem, da poskusimo ubesediti njegova čustva. Ugibajmo, kako se je sam počutil, ko smo izgubili živce in se razjezili nanj. Povejmo mu: "Verjetno si se ustrašil, ko sem zakričala nate,“ in tako bo tudi sam začel razmišljati o tem, kako se je počutil ob tem in nam to povedal. Tako mu bomo pokazali, da so čustva drugih enako pomembna kot njegova.

Kažimo sočutje

Ko bi se moral opravičiti, ga vprašajmo po podrobnostih oziroma kaj je naredil takega, da bi se moral opravičiti. Tako bo začel razumeti, da imajo vsa naša dejanja posledice in da lahko z nekaterimi koga tudi užalimo. Če bo razumel, katera dejanja druge prizadenejo ali užalijo, bo tudi lažje razumel, zakaj se mora včasih opravičiti.