Res očka ne zna naliti soka v kozarec?

Obdobje, ko otrok sprejema samo mamino sodelovanje, mine kot vsako drugo, a vseeno zahteva veliko medsebojnega sodelovanja in potrpljenja. So starši, ki se zaradi tega prepirajo, so starši, ki vedno ugodijo otrokovi želji, in so starši, ki otrokovo željo postavijo na drugo mesto. Kaj je prav in kaj ne, ve vsak starš zase. Nasvetov, kako čim bolj mirno pluti v na čase zelo razburkanem morju, je veliko, kateri so dobri, pa starši vemo, ko jih preizkusimo in vidimo, kdaj smo se z otrokom ujeli v tej meri, da smo bili na koncu vsi srečni in zadovoljni.

Faza, ko zna vse najbolje narediti samo mami, je lahko zelo tvegana za partnerski odnos. Otroka v tem obdobju nihče ne sme spodbujati k razmišljanju, da je ''mami res boljša''. Ne samo da se lahko oče počuti odrinjenega, lahko celo nesposobnega, mnogim je v tem obdobju zelo težko. Naloga očeta je, da pogleda na otrokove izpade z druge strani – gre za nekaj povsem normalnega v otrokovem obdobju, kar bo minilo tako, kot je prišlo, zato tega ne vzemite resno.

Mame se preveč vtikajo v vse stvari!

Otrok mora vedeti, da mama in oče vedno držita skupaj, da sodelujeta. Velika napaka je po besedah mnogo psihologov tudi ta, da se mama vtakne v vsako dejavnost, ki se je loti oče. Tudi očetje znajo zamenjati plenico, skopati otroka in ga nahraniti – pri tem ne potrebujejo ženske roke. Nekatere mame nezavedno prevzamejo skrb za otroka, očeta pa izključujejo iz tega odnosa oziroma mu jemljejo moč in občutek odgovornosti, ker mu želijo vedno pomagati. Ameriška razvojna psihologinja pravi, da ''prosite partnerico, da vam zavestno neha pomagati pri vsakem opravilu in naj s tem ne spodbuja otroka, da izbira boljšega starša''.

Če gre na pol, naj gre pošteno na pol!

Straši si morajo razdeliti opravila. Ni prav, da eden prevzame prijetna, drugi pa tista malo manj prijetna. Naj ne bo oče tisti, ki vedno umije otroka po hranjenju, ali celo tisti, ki mora prekiniti igro, ko ga pokliče k mizi. Prvo mesto si morata partnerja razdeliti – ne sme biti vedno mama tista, ki daje hrano, ki kopa, bere pravljice in riše hiše. Kot zelo učinkovit naj bi se izkazal sistem, ko sta si starša razdelila naloge in si jih vsak teden (ali vsakih štirinajst dni) zamenjala.

"Če ne boš priden, bom povedala očku!"

To naj bi bila po besedah strokovnjakov ena najbolj uničujočih izjav za vse vrste družinskih odnosov. Z njo namreč mama vso odgovornost prenese na očeta, v otrokovih očeh pa postavlja očeta na mesto, ki si ga ne zasluži. Vsak starš mora biti sposoben prevzeti niti v svoje roke in imeti dovolj lastne avtoritete, da vzpostavi red.

Vsak rad sliši pohvalo. Pa ne samo za zaprtimi vrati!

V obdobju, ko za otroka šteje samo mamina beseda, je treba še posebej poudarjati očetovo vlogo. Mamice bi morale očkovo delo večkrat pohvaliti, pa ne samo za zaprtimi vrati, ampak tudi v družbi, sploh pa pred otrokom – to je prav, ker otrok mora vedeti, da mamica, ki jo on naravnost obožuje, ceni očkovo mnenje.

Kako pa je v obdobju Ne mami, očka bo!

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na