Navajanje na čistočo, kot temu pravijo strokovnjaki, je eden od procesov, za katerega načelo "čim prej, kar se da" ne velja. Da bo otrok res samostojen pri opravljanju toalete, mora biti dovolj zrel na več področjih. Pri večini otrok se to zgodi med drugim in tretjim letom starosti.

Če vaš otrok sodi v omenjeno starost, naj bo zdaj poleti brez oblačil in pleničke. Ne zato, da bi se v nekaj dnevih naučil čistosti. Pač pa zato, da bo spoznal občutek tik pred izločanjem, ki ga bo pozneje jasno opozoril, kdaj mora na kahlico ali stranišče. A ne pozabite na otrokovo celostno pripravljenost na to, da bo živel brez pleničke.

Otrok mora biti dovolj zrel

Starši, ki jih opisujemo zgoraj, pozabljajo, da morajo otroci, da bodo zares uspešno samostojno opravljali potrebo, doseči pravzaprav tri vrste pripravljenosti: telesno, kognitivno in čustveno. Fizična pripravljenost pomeni po eni strani gibalno sposobnost, da otrok sam sede na školjko ali kahlico ter da se zna sam sleči. Sem spada tudi to, da zna sam sprožiti izločanje.

To se povezuje s kognitivno zrelostjo, saj morajo otroci razumeti izločanje. Vedeti morajo, da tisto, kar pride ven, ni del njih, torej jim ne bo po končani potrebi manjkal noben del telesa. Sem pa spada tudi to, da se na opravljanje potrebe spomnijo tudi med drugimi dejavnostmi. Samostojna odločitev, da bo šel otrok na stranišče ali kahlico, pa je znak čustvene pripravljenosti, a da bo zadostna, se mora začeti ponavljati.

Brez pritiskov in z veliko spodbude

Najpomembnejše pravilo pri navajanju na življenje brez pleničke pa je popolna odsotnost pritiskov in kazni ter hkrati popolna podpora staršev. Na največ uspešnih poskusov boste naleteli v znanem domačem okolju, kjer se z nekaj vaje lahko otroci na izločanje osredotočijo. Ko so drugod, morajo paziti na druge stvari, ki jih v tem primeru motijo, tako da na potrebo zlahka pozabijo.

Otroci, stari dve ali tri leta, se zaradi različnih bojazni lahko celo odločijo, da še nekaj časa ne bodo čisti. Morda mislijo, da jim boste, če jih ne boste več previjali, posvečali manj pozornosti. Razlog za to je lahko tudi dejstvo, da ste idejo predlagali vi, saj v tej starosti najraje počnejo stvari, ki jih sami predlagajo.

Pri spodbujanju (a ne siljenju) k čistoči vam je lahko v pomoč tudi argument samostojnosti. Otroci so stari ravno toliko, da bi radi vse stvari počeli sami. Morda bodo šli raje na kahlico, če se bodo zavedali, da je to ena od stvari, ki jih lahko počnejo "sami".

Predvidite svoje odzive

Seveda morate otroku, ko vidite, da je pripravljen, ponuditi vse ustrezne pripomočke – kahlico, nastavek za stranišče s stopničko, toaletni papir, pa tudi oblačila, ki jih bo znal sam sleči. Sam naj se odloči, kdaj bo omenjene stvari uporabil namesto pleničke.

Pri prvih poskusih pa so ključnega pomena vaši odzivi, saj bo od njih pomembno, kdaj in v kakšnem vzdušju bo minilo navajanje na čistost. Neuspeh otroka potre in vaša naloga je, da ga pomirite. Tudi če se bo za nekaj časa želel vrniti k pleničkam.

To je bilo nekaj splošnih nasvetov. Seveda pa se z navajanjem na življenje brez pleničke ukvarjajo tudi znani strokovnjaki, ki pišejo knjige o vzgoji. Njihove metode oziroma nasveti so si včasih celo nasprotujoči. Nekaj vam jih bomo predstavili prihodnjič, vi pa pred njihovo uporabo trezno premislite – saj veste, za vašega otroka gre!