Marsikateri starši učijo svojega otroka: ''Če te nekdo udari, ga ti udari nazaj. Če ti nekdo vzame igračo, ga ti potisni in mu na silo jo vzemi nazaj.'' Vendar psihologi in pedagogi pravijo, da to ni pravi način reševanja konfliktov.

Ne zanemarite!

Ne smete zanemariti niti najmanjših prepirov niti nasilja med dvema otrokoma. Majhni spori, ki se ne rešijo takoj, lahko zrastejo v večje in težko rešljive. Pomembno je, da ugotovite, ali je bil udarec nameren ali nenamerna reakcija iz protesta.

Mlajši otroci, ki še nimajo tako razvitega govora, uporabljajo blažje oblike agresivnosti pri doseganju svojih ciljev. Ne rabite takoj zagnati panike, ampak pomembno je, da opazite takšno vedenje in reagirate nanj. Če otrok udari sovrstnika zaradi tega, ker bi rad imel njegovo igračo, razumite to kot njegov boj. Vendar je ključno, da mu takrat poveste, pokažete, da obstaja drugačen način komunikacije, drugačna rešitev. Opozorite ga na to, da se spodobi prositi za nekaj, kar si želi imeti od sovrstnika. Naj mu pove, da mu bo igračko potem vrnil, da mu je ne bo vzel za vedno.

Reševanje s pogovorom

Starši ne želijo, da bi njihov otrok bil žrtev nasilja, da bi bil mevža, reva, zato ga učijo, naj vrne milo za drago, ko ga kdo napade. Dejansko pa bi ga morali učiti drugih, predvsem nenasilnih, metod reševanja konfliktov, saj zgoraj navedeno lahko sproži nov val nasilja. Svetujte mu, naj z umirjenim glasom poskuša priti do sporazuma.

Bodite otroku dober zgled in s partnerjem umirjeno rešujta spore, brez kričanja, brez zmerjanja, brez loputanja z vrati.