Otroški svet je svoj svet, v katerem veljajo posebna pravila, saj so otroci v svojih odnosih neizmerno iskreni in odkriti. Če jim je kaj všeč, to navdušeno pokažejo. Če jim kaj ni, pa so lahko zelo nazorni. In enako je v odnosih, v katerih se tako kot pri odraslih oblikuje neke vrste hierarhija. So otroci, okoli katerih se vse dogaja in so takšni, ki večinoma sami sedijo v kotu, se igrajo ali berejo. Razlogi za takšno vedenje so seveda različni, so pa skozi številne raziskave kljub vsemu izluščili najpogostejše vzroke, zaradi katerih je otrok sam.

Prvi je agresivno vedenje, ki se lahko kaže v širšem spektru; kot fizična agresija (ščipanje, brcanje, davljenje, klofutanje, vlečenje za lase, pljuvanje) ali verbalna agresija (kričanje, grožnje, žaljenje, poniževanje). Takšnim otrokom se sovrstniki najraje izognejo, saj nihče ni rad žrtev takšnega vedenja. Če to pri otroku vztraja dlje časa, ga postopoma izolirajo, kar ga še bolj pahne v stisko. Drugi razlog so introvertirani otroci, ki se od sovrstnikov zelo pogosto umaknejo sami, saj ne marajo igranja v skupini, izstopanja in večje družbe. So tako imenovani samotarji, mnogi jih kličejo tudi 'drugačni' otroci, ki so najraje v samoti, to pa se najpogosteje prenese tudi v odraslost. Takšnih otrok ne poskušajte spreminjati, saj je samota njihova lastna izbira. A pozor! Potrebna je pozornost, da jih ne zamenjujemo z otroki, ki se vase zaprejo zaradi anksioznih motenj, depresije in drugih težav. Zato je treba vedenje otrok dalj časa opazovati in spremljati, kaj se z njimi dogaja.

Pri tem je treba omeniti tudi ostale vzroke, ki se tičejo zdravstvenih težav - slabovidnost, težave s sluhom, kar otroka lahko pahne v ozadje. Razlike v vedenju se lahko pokažejo tudi pri otrocih, ki prihajajo iz kulturno in etnično drugačnih območij. V teh primerih težave dela tudi tuj jezik.

Preberite še: Kako naj sramežljiv otrok premaga strah?

Da bi otroku znali pomagati preseči osamljenost, je najprej treba razumeti vzroke.

O njegovem vedenju se pogovorite na govorilnih urah z vzgojiteljico ali učiteljico. Če se vam zdi, da je potrebna večja pozornost, o tem spregovorite. Če se težave kažejo le v pomanjkanju socialnih veščin, lahko otroku pomagate z enostavnimi vajami.

- Opazujete in sodelujte s svojim otrokom, da čim bolj spoznate in odkrijete njegove prednosti in interese. Spodbujajte ga pri njegovih talentih.

- Ko opazite, da se otrok pozitivno vede, ga pohvalite.

- Pogovorite se z otrokom o pomenu prijateljev – kako krepiti stike z ljudmi, kako vzdrževati prijateljstva.

- Naučite otroka primerne komunikacije in poslušanja drugih. Popravljajte ga. Naj ve, da ni vljudno prekinjati druge, spreminjanje tem, skakanje v besedo ... Razložite mu tudi, kdaj se ob njem sovrstniki počutijo dobro: ko je prijazen, vljuden, ko sodeluje z drugimi, ko posodi svoje stvari ...

- Če vidite, da potrebuje vaš otrok več izkušenj z drugimi, ga vključujte v socialne aktivnosti, poskrbite, da se druži s sovrstniki tudi zunaj vrtca ali šole. Vsaka nova izkušnja mu bo dala več znanja, izkušenj in samozavesti pri stikih z ljudmi.

- Poslušajte svojega otroka, ko je žalosten, jezen ali v stiski. Naj ve, da se na starša vedno lahko obrne, ko se ne počuti dobro, saj bo na ta način raslo njegovo zaupanje in samozavest.

Preberite še: Kako otroku prisluhniti?