V sodobnem svetu so zasloni postali sestavni del življenja. Medtem ko tehnologija ponuja številne možnosti izobraževanj in zabave, pa pretirana uporaba zaslonov vzbuja vse več skrbi. Prekomerna uporaba zaslonov, bodisi so to pametni telefoni, tablice, računalniki ali televizorji, ima lahko znatne negativne učinke na otrokov telesni, kognitivni, čustveni in socialni razvoj.

Vpliv na telesni razvoj

Pretirana izpostavljenost zaslonom lahko vodi v številne zdravstvene težave. Ena pogostejših je nepravilna drža in težave z mišično-skeletnim sistemom. Dolgotrajno sedenje lahko povzroči napetost v vratu, bolečine v hrbtu in celo dolgotrajne težave s hrbtenico. Otroci, ki preživijo preveč časa pred zasloni, so običajno manj telesno dejavni, kar vpliva na njihovo telesno kondicijo, moč in vzdržljivost. Sedeč način življenja pomembno prispeva tudi k povečanju telesne teže in debelosti ter s tem povezanimi zdravstvenimi zapleti. Modra svetloba, ki jo oddajajo zasloni, zavira proizvodnjo melatonina, zaradi česar se otroci zvečer težje umirijo in zaspijo. To pa posledično negativno vpliva na otrokovo sposobnost osredotočanja, uravnavanja čustev in uspeha v šoli.

Vpliv na učni uspeh in kognitivne sposobnosti
Prekomerna uporaba zaslonov moti kognitivni razvoj. Študije namreč kažejo, da otroci, ki preživijo več časa pred zasloni (zlasti ob neizobraževalnih vsebinah) občutijo pomanjkanje pozornosti in zmanjšano sposobnost reševanja problemov. Interakcije na zaslonu pogosto zagotavljajo takojšnje zadovoljstvo, zaradi česar imajo otroci težave s koncentracijo, potrpežljivostjo in vztrajnostjo pri učenju. Zasvojenost z zasloni je še en problem, saj mnogi otroci postanejo preveč odvisni od digitalnih naprav za zabavo. To pa lahko zmanjša vedoželjnost, ustvarjalnost in pripravljenost za raziskovanje in pridobivanje izkušenj iz resničnega sveta.

Vpliv na čustva
Prekomerna uporaba zaslonov izrazito vpliva na otrokovo čustveno in psihično počutje. Ena glavnih težav je povečanje anksioznosti in depresije, povezane z dolgotrajno izpostavljenostjo družbenim omrežjem in spletnim interakcijam. Tveganje predstavljajo tudi spletna ustrahovanja, socialno primerjanje (sindrom FOMO) in nerealna pričakovanja glede telesne podobe. Vse to lahko vodi do težav s samopodobo in višjih ravni stresa. Mnogi otroci imajo zaradi pretirane stimulacije ,težave z nadzorom impulzov, toleranco frustracij in čustveno odpornostjo. Zaradi pogoste izpostavljenosti dražljajem se lahko izkušnje iz resničnega sveta zdijo dolgočasne, kar zmanjša njihovo prisotnost in sodelovanje v interakcijah resničnega sveta.

Vpliv na socialni razvoj
Socialne veščine so ključnega pomena za otrokov razvoj, vendar lahko predolgo preživljanje časa pred zaslonom ovira interakcijo iz oči v oči. Otroci, ki preživijo več časa na digitalnih napravah, imajo lahko težave z empatijo, komunikacijo in socialnimi veščinami, kar lahko vodi v težave pri vzpostavljanju in ohranjanju prijateljstev. Izvzeti pa ne moremo niti družinske dinamike - če otroci dajejo prednost zaslonom, lahko to privede do oslabljenih odnosov s starši in sorojenci. Vzpostavljanje družinskega časa brez zaslona pripomore k ohranjanju dobrih odnosov, čustvene povezanosti in nenazadnje tudi h komunikacijskim sposobnostim.

Strategije za skrajšanje časa pred zaslonom
Tehnologija je postala neizogiben del sodobnega življenja, zato je iskanje zdravega ravnovesja ključnega pomena. Starši lahko sprejmejo proaktivne ukrepe za omejitev prekomerne uporabe zaslona in spodbujajo večjo telesno, kognitivno in socialno aktivnost. To vključuje: 

Nastavitev časovnih omejitev zaslona: vzpostavite pravila dovoljenega dnevnega časa pred zaslonom.
Spodbujanje iger ali dejavnosti na prostem: spodbujajte šport, sprehode v naravi in nestrukturirano igro.
Prostori brez tehnologije: npr. elektronske naprave naj ne bodo v spalnici in jedilnici, s čimer spodbudite urejene spalne navade in kakovosten družinski čas.
Zagotavljanje alternativnih dejavnosti: spodbujajte hobije, kot so branje, risanje, glasba in  namizne igre in tako otroke vključite v zabavo brez zaslona.

Spodbujanje izobraževalnega časa pred zaslonom: raje kot pasivni zabavi naj bodo elektronske naprave namenjene izobraževanju.
Bodite vzornik: starši bi morali biti zgled, zato razmislite, v kolikšni meri uporabljate elektronske naprave doma, za kakšen namen in ali to vpliva na kakovosten čas, preživet z družino. 

Tehnologija je dragoceno orodje, če se uporablja na ustrezen način, zato je ključno vzpostaviti uravnotežen pristop. Z uvajanjem zavestnih navad in s spodbujanjem raznolikih dejavnosti v resničnem svetu lahko starši svojim otrokom pomagajo razviti bolj zdravo in izpolnjujoče življenje. Ustvarjanje podpornega okolja, ki daje prednost gibanju, ustvarjalnosti in interakciji iz oči v oči, prispeva k celostni blaginji prihodnjih generacij.

 Viri: HelloPediatrics / MayoClinic / InstituteofFmailyStudies