Jaz dajem predvsem poudarek na to, da se vsaka energija, vsako počutje, pozitivne in negativne emocije in misli ... da preobraziti v kreativno govorico umetnosti. In tu nastopim jaz kot mentor oblikovanja osebnega zvoka in glasbenega izraza. Uporabjati glas in glasbo za komuniciranje svoje notranjosti z zunanjim svetom, šepetati, vriskati, kričati in večkrat kaj izkričati ... to ne bi smelo biti nobenega sram, to je osvobajajoče. Apropo posluha ... absolutni je prirojen, relativnega se pa da 'navežbati'.

Za začetek, s poukom so nujni osebni interes otroka, velika želja seveda ter disciplina, kolikor je premorejo. Nekateri so pač multitalentirani in hiperaktivni, drugi bolj pasivni, vsak je unikat in vsak si zasluži program, pisan na kožo.

Kakšne so prednosti, če se otrok začne že v zgodnjem otroštvu učiti igrati nek inštrument ali peti?

Ogromne.To je velika spodbuda za 'možgančke'. Že samo s tem, na koliko stvari je treba biti pozoren med izvajanjem glasbe, 'špičimo' miselne procese, urimo koncentracijo in 'multitasking' ter razvijamo duha in osebnost. Lekcije javnega nastopanja pa pridejo povsod prav. Tudi pred tablo.

Priporočate, da otrok vztraja pri učenju določenega inštrumenta ali se lahko preizkusi pri več njih?

Vztraja naj pri tem, da vse, česar se loti, dela zagnano in s strastjo in naj stremi k temu, da dokonča to, česar se loti. Znotraj glasbe je ogromno vlog. Ne rabiš nujno za violino držati, lahko si producent ali tekstopisec, ali pa spišeš scenarij za videospot, medtem ko ostali vadijo koreografijo. Za vsakega se nekaj najde. Poglejte 'boy bande' ... nekdo je lahko samo ultra lep, nekdo zgovoren, nekdo zna dobro peti, nekdo pa noro dobro pleše. Niso vsi v superlativih v vseh vlogah. Niti jim ni treba biti. Pomembno je, da se naučimo funkcionirati v skupini in biti timski človek in opravljati svoj del dela optimalno.

Kako prepoznate izrecno glasbeno nadarjenega otroka?

Predvsem so stare duše. Rahločutni. Tudi kakšna vedenjska motnja je včasih znak za hipersensibilnost in posledično hiperdojemljivost. Večinoma niso več otročji, le otroški. Malega umetnika se lahko povsem spregleda, če ne zmoremo začutiti njegove duše in zaznavati sveta skozi njegova čutila.

Nekateri starši menijo, da je glasbena šola le dodatna obremenitev otroka, da tega poleg šole ne rabi. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Česar ne delaš z veseljem, pa se šteje za obšolsko dejavnost, je lahko mukotrpno. Naj bo to otrokova želja in izbira, vseeno pa naj spoštuje čas in sredstva staršev, ki ga v tem podpirajo. Odgovornost do dogovorov in odločitve mora biti jasna. Sile pa nikjer.

Prinese glasba otroku tudi nekakšno vrste sprostitve?

Seveda. Saj zato je tu, da nas povezuje in da nam je lepše. Tudi vsak zaslužen aplavz je kot mala nagrada za pridnost.To pa vendar riše nasmehe na obraz.

Kdaj je čas za glasbeno izobraževanje? Že v vrtcu ali šele v osnovni šoli?

Moja najmlajša učenka je stara pet in pol let. Jaz sem pa že leta 1986, pri štirih letih, prvič koncertirala na odru za klavirjem. Ni omejitev. Pomembno je, da je otrok zmožen fokusa, da se z njim da delati.