Prvi znaki hoje se pokažejo že nekaj dni po rojstvu. Novorojenček, ki ga imate v rokah, podprtega tako, da se s stopali rahlo dotika tal, z nogami živahno suva naprej. To je avtomatska, refleksna hoja in je otrok ne more nadzorovati. Izzveni pri približno dveh mesecih otrokove starosti.

Drugo obdobje nastopi okoli drugega meseca starosti in zanj je značilno, da otrok ni sposoben nobene hoji podobne aktivnosti. Če ga imate v naročju, podprtega tako, da se s stopali dotika tal, le nemočno pokleka v kolenih.

Pri treh mesecih nastopi tretje obdobje. Če dojenčka naslonimo na trdno podlago, ta ne pokleka več, ampak poskuša nositi svojo težo. V naslednjih tednih se se sposobnost pokončnega položaja ob podpori izboljšuje, otrokove noge so vse močnejše.

Med šestim in devetim mesecem starosti se pojavi četrto obdobje, to je obdobje dvigovanja. Dojenček bo dal vse od sebe, da se bo ob kakšnem priročnem pohištvu dvignil v pokončni položaj. In ko mu uspe, nekaj trenutkov zmagoslavno opazuje svoj novi položaj, nato pa hitro spet pristane na tleh. Poskuša znova in znova in postopoma postaja vedno bolj vajen z nogami podpirati svojo težo.

Peto obdobje je obdobje prave hoje, čeprav le ob opori staršev. Prvič jo vidimo v starosti od devet do dvanajst mesecev. Otrok je še nestabilen, po nekaj opotekajočih korakih pristane na tleh. To je zanj razočaranje, saj se dobro zaveda, kaj hoče, a je še preveč neroden, da bi takoj osvojil hojo. Vztraja in z vsakim poskusom bolje nadzira svoje gibe, dokler ne pride velik trenutek, ko končno sam in brez pomoči naredi prve korake.

Šesto obdobje je obdobje prave hoje. Nestabilni koraki postajajo vse bolj koordinirani. Do osemnajstega meseca večina malčkov samozavestno hodi in le redko pada po tleh.