Primerno ravnanje z živalmi bo koristilo tako vam kot tudi živalim in otrokom. Slednjim predvsem zato, ker se bodo skozi odnos do živali naučili sočutja, pomoči, odgovornosti in bodo pripomogli k izničenju nasilja.

Če se ne boste lotili „živalske vzgoje“, lahko to otroka po nesreči vodi v nasilje nad živalmi, saj ne bo vedel, da takšno vedenje ni dovoljeno. Hkrati pa so mnoge mednarodne raziskave pokazale celo zaskrbljujočo povezavo med nasiljem do živali in nasiljem do ljudi. Pogosto se denimo zgodi, da so bili otroci, ki zlorabljajo živali, priče ali žrtve nasilja doma.

Kako začeti?

Tako kot povsod velja prvo in zlato pravilo, ga ponavljamo tudi tokrat. Bodite otroku vzor pri ravnanju z živalmi. Ne le vi, pač pa tudi ljudje okoli vas. Pokažite, da vam je mar za živali, ki jih videvate na sprehodih. Zgledno skrbite in negujte hišnega ljubljenčka. Z otrokom pomagajte živalim – izdelujte ptičje hišice, dogovorite za sprehod s sosedovim psom ali pa odpeljite na sprehod psa iz zavetišča. Ko ste priča nasilju nad živalmi, otroku povejte, da je takšno ravnanje napačno.

„Živalske vzgoje“ se lahko lotite z različnimi pripomočki – plišastimi živalmi, knjigami. Znanje in prve informacije lahko nadgradite tudi z obiskom živalskega vrta. Če pa imate doma svoje ljubljenčke, pa otroku povejte, naj jim pustijo čim več svobode. Naj jih na primer ne motijo, kadar jedo ali spijo in podobno.

Kako se bo odzval otrok?

Otroci so lahko grobi, ne da bi vedeli, a živali jih zelo zanimajo. Preizkušajo, kaj morajo narediti, da bi pritegnili njihovo pozornost. A pozor! Da ne bi prišlo do nesreče, mora stik otroka z živaljo vedno nadzorovati odrasla oseba.

Ko se otroci naučijo, da imajo njihova dejanja posledice, jim pripovedujte o njih. Na primer povejte, kako bi reagiral pes, če bi mu stopili na rep, če bi ga motili med obedom in podobno. Spoznavanja živali se je treba lotiti previdno in počasi. Otroka nikoli ne silimo v to, saj se jih bo lahko začel bati.

Kdaj začeti?

Biologinja in pedagoški vodja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan pravi, da bi otroka že od rojstva dalje morali učiti ustreznega odnosa do živali – to je spoštljivosti in nežnosti. V živalskem vrtu imajo programe za otroke že 18 let, vanje se je vključilo že 45.000 obiskovalcev in posledice pomanjkanja „živalske vzgoje“ opazijo že kmalu.

Furlanova pravi, da se takšni otroci, ki ne vedo dosti o ravnanju z živalmi, obnašajo neprimerno. Živali pogosto hranijo, kar naj ne bi počeli. Kričijo, živali celo kamenjajo, v otroškem živalskem vrtu motijo pujske, ko sesajo pri mami, dvigujejo koze. Tega otroci, ki so jih starši naučili primernega ravnanja, ne počnejo.

Kako reagirati ob nasilju?

Da bi preprečili nevšečnosti, ki bi se vam in otroku lahko pripetile, ga torej čim prej začnite seznanjati z zakonitostmi živalskega sveta. Kljub vsemu pa svet ni popoln in temu bo včasih priča tudi vaš otrok.

Kaj storiti, če z otrokom opazimo nasilje nad živaljo? Irena Furlan pravi, da tega ne smemo ignorirati. Če je možno, nasilje preprečite ali nasilneža na to opozorite, v vsakem primeru pa se z otrokom o tem pogovorite.