Gospodinjska opravila so nujna za urejen dom in čistočo. Starši jih opravljajo vsakodnevno in številna večkrat na dan, imajo pa različen pristop glede pomoči otrok. Nekateri jih popolnoma nič ne vključujejo, drugi jih malo in po potrebi zaposlijo, tretji pričakujejo, da bodo vsi v družini vsak dan skupaj prispevali k urejenosti doma.

Strokovnjaki se povečini strinjajo, da je za otroke dobro, če so soodgovorni za urejenost doma in so številne prednosti, če vse v družini naučite skrbeti za čistočo. Otrok potrebuje zadolžitve in se počuti pomembnega, sposobnega in samostojnega, če lahko pomaga odraslim, v opisanem oziru staršem. Med drugim se prav tako navadi odgovornosti in skrbi za urejenost, občutek za delo pa je hkrati izjemno dobra popotnica za odraslo življenje.

Kdaj pa začeti z opravili? V bistvu lahko že zgodaj, saj so otroci zelo sposobni, je pa res, da se je potrebno prilagajati ter predvsem poznati in opazovati svojega otroka. "Vsak otrok je poseben in vsak potrebuje svoje meje, izzive in svojo pot. Zato težko postavimo jasno mejo glede opravil in zahtev, ki jih imamo zanj," je poudaril družinski in zakonski terapevt, mag. Denis Ališić. Lahko pa na splošno in glede na približna pravila sklepamo, da naj bi otroci pričeli pomagati pri gospodinjskih opravilih pri približni starosti treh let, je dodal.

Opravila morajo biti prilagojena otrokovi starosti. "Otrok pri treh letih ne bo mogel opraviti samostojnih težjih opravil, kar tudi ni potrebno. Pri omenjeni starosti je recimo že zadosti, če je le zraven in če se družite z njim, ko vi opravljate gospodinjska opravila. Tako se bo na varen in prijeten način naučil, kaj mora početi, kako na primer pomivati posodo, brisati prah, kuhati kosilo," je nanizal. Pozneje mu bo znanje, pridobljeno z opazovanjem, prišlo zelo prav, ko bo moral sam narediti neko opravilo.

Po njegovih besedah se pri otroku vse dejavnosti najboljše učijo preko odnosa: "Odnos je osnova celotnega starševstva in vseh družinskih odnosov. Preko odnosa bo otrok spoznal sebe in druge, si oblikoval samopodobo in svoj lastni odnos do okolice." Navedeno velja tudi za gospodinjska opravila in resnično je dobro, če otroka njegovim letom in razvoju primerno dovolj zgodaj začnemo navajati na delo doma. "Če otroka pravočasno uspemo naučiti zdravega in pravilnega odnosa do hišnih opravil, jih ne bo dojemal kot kazen ali trpljenje," je prepričan družinski in zakonski terapevt.

Hišna opravila so namreč nujna in potrebna za urejen dom in življenje. "Otrok sam po sebi ne bo vedel, da jih je treba opravljati. Če ga pravočasno ne naučimo, se lahko zgodi, da bo razvil odpor do njih in jih bo povezal z neprijetnimi občutki, ker ga vedno silimo v nekaj," je opozoril. Če od otroka ne pričakujemo, da bo pomagal pri gospodinjstvu, se torej lahko zgodi, da bo opravila dojemal kot muko, kot nekaj neprijetnega. Lahko bo razvil odpor in kasneje bomo dosti težje preoblikovali njegov pogled na opravila, če jih dojema kot kazen. Zato je tako pomembno, da uvajamo hišna opravila preko odnosa in preko druženja s starši ter dovolj zgodaj.

V vsakem primeru se pri navajanju trudite za lepo in sproščeno vzdušje pri opravljanju hišnih del, pri čemer se je treba zavedati, da ne bo vse takoj narejeno po vaših pričakovanjih. Zato ne računajte in ne vztrajajte, da bodo naloge opravljene brez napak. Otroka med delom ne popravljajte in ne delajte namesto njega, temveč mu umirjeno svetujte in pokažite, kako naj nekaj naredi. Vmes ga večkrat pohvalite in ga spodbujajte z besedami, da mu gre zelo dobro in naj nadaljuje. Uči naj se sproti in z vajo bo sčasoma vse usvojil.

Otroci so zelo spodobni ter zgodaj marsikaj znajo in razumejo. Že zelo majhni znajo denimo pospraviti krožnik za seboj, pripraviti mizo za obed, odnesti umazana oblačila v koš za perilo. Da bo vse bolj gladko teklo, si lahko morda pomagate z listo dnevnih in tedenskih opravil, pri oblikovanju katere naj sodeluje cela družina. Vsak naj izrazi želje in pove, katera opravila najraje opravlja. Skušajte ugoditi težnjam in oblikovati seznam kompromisno, kolikor je mogoče v skladu s pričakovanji in istočasno določite opravila za družinske člane njihovi starosti primerno. Nato upajte na najboljše, da se bo vsak držal dogovorjenega.

V resničnem življenju se lahko seveda zgodi, da se otrok upira in noče opravljati gospodinjskih opravil. Kaj tedaj? "Odpor do opravil se lahko marsikdaj pojavi. Najprej priporočam, da se vprašajte, zakaj se otrok upira – ali je utrujen, lačen, zdolgočasen ... Pomembno je, da pri razlogih najprej poskrbimo za otrokovo dobro počutje in šele nato nadaljujemo z opravilom," je izpostavil mag. Denis Ališić. "Če so v ozadju drugi razlogi, lahko otroka motiviramo z odnosom, torej preko skupnega dela, druženja in stika z nami, da vidi, kako mi dojemamo hišna opravila. Tako se bo počasi navadil sprejemati opravila na način, kot jih mi dojemamo. Zato bodimo zgled otrokom," je pozval.

Z zgledom in pozitivnim pristopom boste kot starši prej kot slej navadili otroka, da je del družine in skupnosti, da si je lepo pomagati in se učiti drug od drugega in je prav, če vsak poskrbi za urejenost in čistočo. Opravila so prav tako pomemben del učenja prevzemanja odgovornosti tudi za prihodnost. Kot starši verjetno stremite, da bo otrok enkrat zaživel samostojno in urejeno življenje, razmeroma pomemben del tega je tudi urejen dom in navajenost na čistočo. Zavedajte se, da zgledi vlečejo in skušajte skupaj ob prijetnem vzdušju opravljati opravila. Otroci namreč opazujejo, posnemajo in delajo podobno kot vi. Od čisto malih nog in tudi, ko gre za gospodinjska opravila.