Zato se ob Svetovnem dnevu avtizma, 2. aprilu, pridružimo drugačnosti, jo sprejmimo in naša družba bo lepša in boljša.

Avtizem je razvojna motnja, ki izhaja iz osrednjega živčnega sistema. Diagnozo se lahko postavi z upoštevanjem specifičnih kriterijev na področju okvare sposobnosti socialne družbene interakcije, komunikacije, zanimanja, domišljije in aktivnosti. Vzroki, simptomi in zdravljenje avtizma so še vedno pogosto zaviti v oblak nejasnosti, nam je povedala dr. Marta Macedoni - Lukšič, naša vodilna strokovnjakinja pri obravnavi in raziskovanju te motnje. Ob svetovnem dnevu oseb z avtizmom smo jo zaprosili za nekaj osnovnih pojasnil o motnji.

Kdo se je prvi začeli ukvarjati s to motnjo?

Besedo "avtizem" je v začetku prejšnjega stoletja prvi uporabil švicarski psihiater Eugen Bleur v povezavi s shizofrenijo odraslih, leta 1943 pa je dr. Leo Kanner, otroški psihiater iz Baltimora, prvi opisal simptome, ki jih je opazoval pri 11 otrocih, in jih poimenoval "avtizem." Leto kasneje je pediater z Dunaja dr. Hans Asperger opisoval skupino šolskih otrok, ki so imeli ob normalni inteligentnosti pomembne težave na področju komunikacije in socializacije in ta motnja je kasneje, v 80-ih letih, dobila ime Aspergerjev sindrom. Danes avtizem, Aspergerjev sindrom in t.i. pervazivna razvojna motnja-neopredeljena tvorijo spekter avtističnih motenj (SAM).

Leta 1964 se je dr. Bernard Rimland, psiholog in oče sina z avtizmom nekoliko bolj poglobil v motnjo. Kakšne so njegove domneve?

Dr. Rimland je zaslužen, da se je v 70-ih letih vzorec avtizma spremenil v smeri biološke razlage. Pred tem je bil avtizem domena predvsem psihiatrije in razvojne psihologije in je prevladovalo t.i. psihogeno gledanje na to motnjo. V zadnjih desetletjih se je razvil širok konsenz glede biološke osnove za razvoj avtizma, ki je tako postal ena od glavnih raziskovalnih področjih nevroznanosti.  Že leta 1960  je Rimland ustanovil tudi združenje na področju avtizma, danes znano kot ASA – Autism Society of America. Dr. Rimland Bil je bil tudi med prvimi, ki je podprl tedaj mladega psihologa Lovaasa in njegovo idejo o uporabi vedenjskepsihološke metode ABA – Applied Behavior Analysis (Uporabna vedenjska analiza) – pri učenju otrok z avtizmom. V okviru njegovega projekta DAN, Defeat Autism Now , ki se je– se je začel razvijati v 90-tih letih, pa potekajo raziskave v smeri možne alergijske preobčutljivosti otrok z avtizmom na kazein in gluten, bakterijske in glivične okužbe prebavil, ter zastrupitve s težkimi kovinami.

Kdaj v razvoju in kako spoznamo otroka z avtizmom?

Tipična slika se pokaže običajno v drugem letu starosti, ko ima tak otrok pomemben zaostanek v razvoju govora in tudi na področju nebesedne komunikacije, slabši stik z očmi, manj izrazna obrazna mimika, slabši odziv na klic, slabša uporaba kretenj v komunikaciji. Opazne pa so tudi že razlike v igri, manj domišljijske, stereotipno ponavljanje in izrazita usmerjenost interesa za določeno področje naprimer številke, prometni znaki, avtomobilske tablice itd. Velikokrat so otroci z avtizmom bolj nemirni in agresivni, tako do sebe, kot tudi do drugih. Lahko imajo motnje spanja in prehranjevanja. Hrano si izbirajo stereotipno glede na barvo, vonj ali okus. Zelo pomembno je tudi, da vemo, da drugače sprejemajo dražljaje iz okolja. Nanje so ali preobčutljivi (npr. hrup, dotik) ali manj občutljivi ( npr. bolečina).

Je avtizem deden?

Genetski dejavniki so pri razvoju avtizma zelo pomembni. Ne gre pa za motnjo, ki bi jo povzročala okvara v področju enega gena, temveč gre za t.i. poligensko motnjo, to pomeni, da sodeluje več genov. Nekaj od teh, ki so bolj pogosto povezani z avtizmom, že poznamo. Na splošno je možnost, da ima sorojenec otroka z avtizmom tudi to motnjo, je precej večja kot v splošni populaciji – približno 6 procentov.

Kaj menite o tem, da določena cepiva povzročajo avtizem in katera?

Ni dokazano, da bi katerokoli cepljenje povzročalo avtizem. Pred kratkim sem brala, da naj bi bilo cepljenje povezano tudi z astmo in najbrž še z marsikatero boleznijo. Prej ali slej se vse, kar premalo poznamo, povezuje s cepljenjem. Pomembno pa je vedeti, da zaradi cepljenja nimamo več bolezni, ki so lahko tudi smrtne za otroke ali povzročajo hudo invalidnost. V primeru, da bi se precepljenost zaradi določenih spekulacij zmanjšala, bo nevarnost teh bolezni spet realna.

Kako je s prehrano otrok z avtizmom, zasledila sem, da ima precejšenj vpliv na razvoj motnje?

Na tem področju ni posebnih medicinskih priporočil za otroke z avtizmom. Enako kot pri drugih otrocih je pomembno, da uživajo raznoliko, mešano prehrano, čim bolj zdravo pripravljeno. Kot sem že omenila, je to lahko velik izziv pri tistih otrocih z avtizmom, ki bi se zelo stereotipno prehranjevali. Posebne diete se priporočajo samo v primeru, ko dokažemo preobčutljivost na določeno vrst hrane.