Več o tem je za Bibaleze.si povedal kinolog in veterinar Jože Vidic.

Katere stvari bi morali vedeti vsi člani družine, kadar se odločajo za hišnega ljubljenčka, kužka?

Družina bi morala upoštevati nekaj osnovnih pravil. Če so v hiši majhni otroci, naj si omislijo majhnega kužka. To ne pomeni, da velik pes ne bi bil primeren, nevaren ali popadljiv, ampak preprosto zato, ker je velik pes neroden in majhnega otroka v igri lahko zbije po tleh. Lažje je z majhnim kužkom. Ne glede na to, kako velik je pes, vsak ima svojo mejo potrpežljivosti, ravno tako kot ljudje.

Je lažje vzgojiti pasjega mladička ali posvojiti starejšega psa iz zavetišča?

Psi, ki pridejo iz zavetišča, niso invalidi, so zelo razposajeni in veseli, saj je veliko različnih vzrokov, da so pristali v zavetišču. Res je bolje, če kuža odrašča v hiši, a se da z lahkoto vzgojiti tudi starejšega psa.

Če otrok odrašča s hišnim ljubljenčkom, to zanj najbrž pomeni določeno prednost, kajne?

Res je. Otroci, ki odraščajo s katero koli hišno živaljo - kuža je seveda najboljši - so bolj komunikativni, bolj prijazni do ljudi, njihov odnos je bolj pozitiven. Ko je kuža bolan, ga je treba peljati k zdravniku, se z njim drugače igrati... Tako se otrok zave, da je tudi z bolnim človekom potrebno drugače ravnati. Tudi ko kuža ostari, se spremeni, ne igra se več tako hitro in intenzivno, ravno tako kot, na primer, starejši ljudje.

Kaj pa se zgodi, ko ima mlad par že nekaj časa psa, potem pa ta dobi konkurenco – dojenčka?

To je lahko kar težavno. Lahko pride do tega, da kuža postane po pasje ljubosumen in težaven, a ne v tem smislu, da bi kar prežal na otroka, ampak lahko kuža zelo trpi. Velikokrat se zgodi, da psa spodijo iz sobe, v kateri je dojenček, starša se zbojita, da bi otrok zaradi psa zbolel. A če pes nima zunanjih in notranjih zajedalcev, otrok od njegove družbe ne bo zbolel. Tudi če pes dojenčka poliže, ne bo nič narobe, saj vemo, da je pasja slina antiseptična.

Kako prepoznamo pasjo ljubosumnost?

Že po tem, da pes spremeni svoje vedenje, se drži nekje v kotu, je žalosten in se počuti osamljenega. To se lahko zgodi, že če ga dvakrat grdo spodimo stran ali iz sobe, v kateri je dojenček.

Kaj naj torej starši storijo?

Dobro je, da se otrok in pes spoznata. Pes naj bo navzoč, ko prideta starša z dojenčkom domov, ko ga previjata, lahku mu ponudita pleničko, da jo povoha, skupaj naj gredo na sprehod... Ponavadi se s psom pogovarjamo ljubkovalno, zato naj starši pazijo, da ne bodo enake intonacije uporabljali tudi za dojenčka, ker pes intonacijo zelo zaznava. Prihod dojenčka za psa ne sme pomeniti drastičnih sprememb - to pomeni, da mu, npr., vzamemo njegov prostor v hiši, ga stalno podimo stran in tako naprej.

Kaj pa dobra stran sožitja dojenčka in psa?

Kar nekaj primerov poznam, ko je otrok s pomočjo kužka shodil, sploh, če je kuža malo večji, Otrok se ga drži in z njegovo pomočjo naredi prve korake.

Pregovor pravi, da ima pes kosmata ušesa - ali to pomeni, da pes in otrok nikoli ne smeta biti sama?

Nikoli ne pustimo psa in otroka samih, ne glede na velikost psa, ves čas morata biti pod nadzorom. Otrok nima občutka za to, kaj je psu všeč in kaj ne. Lahko ga vleče za rep, cuka za ušesa, psa tudi zelo motijo nenadni gibi. To pa ponavadi majhni otroci počnejo, saj ne, da bi bili hudobni, to je za njih igra. Tudi če imamo psa že več let, ga ne pustimo samega z otrokom! In nikoli se ne smemo hvaliti z besedami: "Naš pes pa tega ne bo naredil!" raje recite: „Naš pes pa tega ŠE ni naredil..."

Kako ravnamo z otroki, ki se bojijo psov?

Strah pred živalmi ni prirojen, ampak je pridobljen. Če se mamica boji psa, potem ta strah prenese tudi na otroka. Je pa res, da je lahko tudi obratno. Otroci, ki imajo zelo radi kužke, se jih ne bojijo, to pa pomeni, da bodo tudi na neznane pse kar planili. Kadar se srečamo s psom, je pomembno, da otrok vedno vpraša lastnika, če sme psa pobožati. Najprej naj mu ponudi roko, da jo kuža povoha.

Nikoli ne gremo k psu od zadaj, ali se nad njim sklanjamo. Zelo pomembno je, da otrok ve, da psa, ki, na primer, leži pred trgovino, nikoli ne sme pobožati. Pustimo ga pri miru, lahko da čaka lastnika in je slabe volje. Zavedati se moramo, da je tudi najbolj prijazen pes kdaj slabe volje, tako kot ljudje.

Če je imel otrok s psom slabo izkušnjo in se psov boji, je mogoče ta strah "pozdraviti?"

Takšen strah, ki ga otrok pridobi, ga lahko spremlja vse življenje. Najboljša terapija pa je, seveda, da mu starši kupijo majhnega kužka, to je najboljše zdravilo za zdravljenje strahu.

Se pogosto zgodi, da otroka ugrizne prav domači pes?

Da, približno 60 odstotokov pasjih ugrizov se zgodi doma, povzroči pa jih domači pes, ki najpogosteje ugrizne ravno otroka. Pes ugrizne zaradi otrokovih nenadnih gibov, ali ko hoče malček kužku vzeti iz gobca igračo, hrano ali kaj podobnega. Problem je v tem, da je veliko teh ugrizov ravno v obraz. To pa lahko preprečimo. Na prvem mestu je vzgoja psa, kar pomeni, da je miroljuben in prijazen. Čimprej pa mora tudi otrok vedeti, da pes vendarle ni igrača.