Vsi vemo, da na je na svetu veliko ljudi s slabimi nameni, med katerimi je tudi veliko duševnih bolnikov ali takšnih, ki se želijo z otroki na kakršen koli način okoristiti ali jim škodovati. Ker previdnost ni nikoli odveč, je zelo pomembno, da o takšnih temah z otrokom spregovorimo. Če mu bomo na primeren način predstavili ravnanje v takšnih situacijah, bo znal prepoznati nevarnost, sumljive ljudi in se tudi ustrezno odzvati.

Pazljivo izbirajte besede, s katerimi otroka opozorite na nevarne neznance

Otroka najbolje poznate vi sami, zato tudi veste, kako se obnaša do ljudi okoli sebe. Nekateri otroci so po naravi bolj družabni in odprti, drugi so bolj introvertirani. Ko začnete pogovor o ravnanju v takšnih situacijah, je pomembno, da že vnaprej preverite, kako bi otrok (teoretično) ravnal v situacijah z neznanci. Postavite mu nekaj vprašanj v smislu: »Bi sprejel sladoled, če bi ti ga na ulici ponudil neznanec ?« »Kaj bi storil, če bi te nekdo prosil, da mu pomagaš pri iskanju izgubljenega psička?« »Bi se usedel v avtomobil neznanca, ki bi ti dejal, da je naš družinski prijatelj?« Poslušajte ga, kako odgovori na vaša vprašanja, nato pa mu razložite, zakaj so nekatere situacije tudi nevarne. Pomembno je, da otrok ne strašimo po nepotrebnem, prav tako ne podpihujmo nevarnosti, saj se lahko zgodi, da se bo začel bati ljudi, kar pa ni naš namen. Zato skrbno izbirajte besede in pazite na način, kako boste otroku predstavili tovrstne situacije. Ne razlagajte podrobnosti, ki bi otroku utegnile povzročiti nočne more, ampak se držite le pravil, ki naj veljajo v vaši družini. Pogovorite se o ljudeh, ki jim otrok lahko zaupa – to so tisti, s katerimi se osebno poznate - sorodniki, učitelji, sosedje … Poveste mu lahko, da je večina ljudi na svetu dobrih in prijaznih, so pa tudi izjeme, ki se jim mora izogniti, če slučajno pride z njimi v stik.

Glede na vašo dnevno oz. tedensko rutino predstavite pravila, ki naj se jih otrok drži. Če se otrok v šolo vozi, naj vedno uporablja javni prevoz. V poštev pride tudi prevoz s starši sošolca, s katerimi se predhodno dogovorite. Nikakor pa naj se ne odziva povabilu neznane osebe, ki jo vidi prvič ali je ne pozna. Prav tako naj ne sprejema sladkarij, igrač in podobnih stvari, ki so zanj atraktivne.

Če otrok hodi iz šole peš in doživi takšno situacijo na ulici, mu povejte, da naj mirno odkoraka naprej. Če se počuti slabo ali ga je strah, pa naj se obrne na zaposlene v bližnji trgovini ali policista, če je v bližini. Če na poti iz šole ni ničesar, naj gre do prve hiše, ki je na poti. Otroka je smiselno seznaniti tudi o varnih točkah, kjer lahko najde podporo in pomoč v stiski.

Verjemite otroku

Otroka lahko že od najzgodnejših let učite, kako naj zaupa svojim občutkom. Če se v bližini nekoga ne počuti v redu, naj to izrazi. Na tem mestu je pomemben podatek, da se večina spolnih zlorab zgodi znotraj družine, sorodnikov in družinskih prijateljev. Če vam otrok skuša nekaj dopovedati, pa si ne upa, ga spodbudite. Ne minimalizirajte ali zanikajte njegovega pripovedovanja in občutkov. Veliko žrtev kasneje pove, da njihovi izkušnji nihče ni verjel. Žrtve različnih zlorab velikokrat slišijo stavek, »to bo le najina skrivnost.« V tem primeru naj otrok ve, da mora o tem nemudoma povedati odrasli osebi, ki ji zaupa.

Prirejeno po: Parenting advice and tips, Jocelyn Wiener