Starši so ob začetku novega vrtčevskega in šolskega leta predvsem vznemirjeni in navdušeni. Povsem drugače pa prve dneve v šoli in vrtcu razumejo otroci, zlasti tisti najmlajši, ki se se bodo prvič resno ločili od svojih staršev. Uvajanje v novo okolje je težje tudi zato, ker sledi po poletnih počitnicah, torej brezskrbnem času, ki je namenjen uživanju. 

Priprave na vstop v vrtec in šolo bi se tako morale začeti že v tem obdobju – če se boste z otrokom v prijetnem okolju pogovarjali o čem novem in obujali svoje lepe spomine, si bo o prihajajočem času ustvaril lepo sliko.

Starši, če boste razumeli, boste znali pomagati!

Malčki, ki so prvič prestopili vrtčevska vrata, bodo zelo različno doživljali okolje, ljudi, druge otroke in urnik, v katerega bodo postali vpeti. Lažje jim bo, če bodo imeli ob sebi, torej v svoji skupini, sovrstnika iz domačega okolja. Na to poskusite vplivati že povsem na začetku, ko lahko izrazite želje, v vrtcu pa jih – po svojih zmožnostih – navadno upoštevajo. 

Čeprav bo to obdobje stresno tudi za vas, saj se boste mnogi prvič ločili od svojih malčkov, hkrati pa bo treba na novo organizirati družinsko življenje, se poskusite postaviti v njihovo kožo. Če boste razumeli njihovo stisko, ki jo doživljajo od spoznavanju novih obrazov, v situacijah, ko morajo deliti igrače s sovrstniki, ko se prilagajajo novim zahtevam in ritmu življenja, predvsem pa se sami – torej brez vaše prisotnosti – v vrtincu mešanice čustev prebijajo čez dan, potem jim boste lahko pomagali.

Način otrokovega prilagajanja novemu okolju

S psihološkega vidika se reakcije prilagajanja na novo okolje delijo na regresivne in prilagoditvene. Medtem ko se eni otroci zelo hitro in brez joka prilagodijo novim okoliščinam, se drugi lahko začnejo odzivati zelo regresivno. To pomeni, da se ne glede na okolje (doma, med sovrstniki in drugod) začnejo odzivati na bistveno manj zrel način, kot so ga že bili sposobni. 

Psihologi opredeljujejo to kot naravno reakcijo na določeno raven stresa, kot primere pa navajajo močenje v hlačke, slabše izražanje, zaprtost vase, čustveno občutljivost, sramežljivost, tesnobnost, hitre spremembe razpoloženja, večkrat pa tudi zavračanje hrane in nespečnost. Da do tega ne bi prišlo, se že prej pripravite na novo življenje.

Že vnaprej se pripravite na novo življenje!

Naj bo prehod iz domačega ali zasbnega varstva čim bolj prijazem in neobremnejen. To boste storili, če se boste že pred vstopom v vrtec z otrokom pogovorili o tem, kaj ga čaka.  Igrajte se z njim v okolici vrtca ali na igralih pred vrtcem, po možnosti v času, ko bodo zunaj tudi drugi otroci. 

Predvsem pa se veliko pogovarjajte – tudi ko bo začel obiskovati vrtec. Spodbujajte ga, sprašujte ga, naj vam pripoveduje o vrtčevskih aktivnostih. Pri tem ne kažite nezaupnja (če slučajno dvomite v kar koli), saj boste to prenesli na otroka.

Vloga vzgojiteljice

Za otrokov proces navezovanja in sprejemanja novega je nujno potrebno sodelovanje staršev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Če bo vaša komunikacija odprta in boste otrokovemu vzgojitelju zaupali vse težave, boste zaupanje prenesli tudi na otroka.