Otroku branje in ogledovanje slikanic pomeni v prvi vrsti čustveno vez med njim in staršem. Knjiga otroka čustveno bogati, mu vzbuja zanimanje za svet okrog njega ter ga spodbuja k ustvarjalnosti.

Prve slikanice

Takoj, ko se prične otrok zanimati za svet okrog sebe, mu ponudimo prvo slikanico – igračo. To je lahko debela kartonska, lesena ali slikanica iz blaga. Otrok si jo ogleduje, a jo tudi grize, slini, trga, mečka... Taka slikanica ima le nekaj strani, na katerih so upodobljeni predmeti iz otrokovega neposrednega okolja, ki jih pozna – na primer igrače, živali, vozila. Besedila ni ali pa je skrčeno na posamezno besedo. Otroka še dodatno vzpodbujajo posebne slikanice, v katerih je potrebno dele slik odkriti, ali pa se določene strani "oglašajo" ( kot zvonček, šumenje, preprosta melodija ). Iz slikanice lahkotudi sestavimo kocko, hišico ...

O slikanici za majhnega otroka govorimo tudi še takrat, ko je slika povezana z besedilom. Tega mora biti malo – sprva le kakšen stavek na vsaki strani. Besedilo mora biti vezano na sličico in mora zajemati otrokov neposredni svet (kaj bom jedel, kako se oglašajo živali, kam pelje avto ...). Dobra besedila so povezana v rime – kratke pesmice, izštevanke, rimanke, ob katerih se otrok giblje ( pleše). Takšna besedila si otrok še posebej hitro zapomni in jih potem v nedogled ponavlja.

Slikanice za malčke

Za otroka, ki je star več kot tri leta, lahko že izbiramo pravljice in zgodbe, ki imajo več besedila. Vendar za otroka do petega leta velja, da ima rad manj besedila, ki ga v večini ne beremo, ampak prosto pripovedujemo. Otrok do petega leta starosti obožuje pesmi, rime, izštevanke in uganke. Izbirajmo mu domače in tuje pravljice in pesmice, prav pa je, da ga seznanimo tudi z bogastvom enciklopedij ter zbirk in knjig, ki mu razvijajo logično mišljenje in spomin (za reševanje preprostih nalog).Otrok naj spozna tudi stripe, primerne za to stopnjo ter otroške revije – užival bo, na primer, ko mu bo poštar domov prinesel otroško revijo, ki jo naročita in izbereta skupaj ali pa mu jo naročite za darilo. V obdobju, ko se otrok pripravlja na vstop v šolo, ne pozabimo na knjige z velikimi tiskanimi črkami, ki jih bo prepoznaval, ter morda še na knjige z nekaj besedami v tujem jeziku (morda za dodatno dejavnost).

Pri izbiri knjige moramo upoštevati otrokove želje in interese, preveriti moramo vsebino pravljice oziroma zgodbe ter primernost ilustracij, preden jo ponudimo otroku. Vedeti moramo tudi, kaj si želimo kot starši z vsebino knjige doseči.

Kako otroku predstavimo slikanico?

Z zelo majhnim otrokom si slikanico ogledujemo skupaj, gledamo posamezne slike predmetov in se o njih pogovarjamo. Oponašamo glasove naslikanih živali in predmetov, ob sličici zapojemo pesmico, otroku vzbujamo veselje ob ogledu določene strani v slikanici z veselim vzklikom … Otrok si želi slikanico ogledovati večkrat, ob določeni sličici si želi slišati vedno iste besede, tudi sam hoče obračati liste.

V starosti okrog dveh let in več bodo otroci prva preprosta besedila v slikanici že dobro sprejeli, še bolj pa bodo uživali v besedilu, ki si ga pripovedovalec sproti izmišljuje in govori o trenutnem dogajanju iz otrokovega sveta (uporabljamo otroku znane osebe, imena, resnične dogodke...). Slikanica lahko - skupaj z izmišljenim besedilom pripovedovalca, ki je vezano na to, kar je otrok v preteklosti doživel – tudi prežene strahove in pomaga razvozljati otroku nejasne dogodke. Predvsem pa naj slikanica otroka sprosti in nasmeji.

Obdobje pravljic

Ko je otrok star tri leta in več, pravimo, da je v »pravljičnem obdobju« in takrat pravljice zares predstavljajo njegov svet. Še vedno naj bo glavnina pravljic, ki jih otrok posluša, pripovedovanih in ne prebranih. Najbolje je otroka s pravljico najprej seznaniti s pripovedovanjem o knjigi, v naslednji fazi mu pravljico preberemo in si skupaj ogledamo slike, nato pa jo otrok posluša na CD ali si jo ogleda kot risanko. Prav je tudi, da otroku neznane besede v knjigi primerno razložimo, se o vsebini pogovorimo in jo takoj po pripovedovanju v nekaj stavkih obnovimo. Pripovedovanje pravljice ali pesmice lahko popestrimo tako, da otrok po poslušanju pravljice oblikuje izdelek, povezan s pravljico (na primer: žival iz papirja, copatek iz blaga ...). Besedilo lahko tudi uprizorimo z lutkami (igramo se gledališče), ali pa pripovedovalec skupaj z otrokom nariše ključne osebe iz pravljice. O posameznih osebah, ki nastopajo v pravljici ali v zgodbi, lahko sestavimo kratko otroško pesmico ali rimo.

S knjigami ravnajmo lepo!

Otroka že od začetka, ko smo mu jo prvič ponudili, učimo primernega ravnanja s knjigo. Knjige shranjujmo na posebno polico in otroku ne dovolimo otroku, da z njimi grdo ravna. V knjižnici ga naučimo primernega vedenja, pa tudi primernega ravnanja s knjigo, ki si jo izposodi. Dovolimo mu, da si knjigo v knjižnici izbere sam; naj ima za to na razpolago dovolj časa in našega potrpljenja. Knjigo, ki je morda natrgana, skupaj zalepimo in očistimo.

Zavedajmo se, da smo otroku zgled in bo njegov odnos do knjige nekoč podoben našemu!