Meja zaupanja

Pa so res vsi tujci hudobni? Kako otroku povedati, kdo mu lahko stori kaj žalega in kdo ne? Starši se danes upravičeno bojijo za svoje otroke, svet je krut. Otroci pa srkajo skrbi staršev in strah lahko postane model njihovega razmišljanja. Ob tem pa se starši soočajo z dilemo, kako jih obvarovati in posvariti pred nevarnostjo, ne da bi jim vcepljali nepotrebni strah. Želijo, da bi bili s tujci previdni, toda ne, da bi si o vsakem neznanem človeku mislili, da je sovražen in da jim hoče storiti kaj slabega. Želijo si, da bi jih lahko vedno imeli na očeh, a da se ne bi počutili ranljive, če jih ne bi bilo poleg. Izziv je vzgojiti samozavestne otroke in obenem dati od sebe vse, da jih obvarujete pred krivimi poti.
Na te dileme ni preprostih odgovorov in starši morajo sami pretehtati, kako odgovoriti na vprašanja svojih otrok, koliko samostojnosti jim bomo dali in v kateri starosti.

Nikar ne lepite nalepk z otrokovim imenom na njegov nahrbtnik ali na njegovo kapo, čevlje, tako da lahko vsak prebere, kako mu je ime. Njegove stvari zavarujte tako, da jih podpišete na notranji strani z njegovimi začetnicami ali pa si morda omislite določen lik, ki ga boste narisali in bo otrok tako prepoznal svoje stvari. Na primer, naj bo na notranjosti njegovih čevljev narisan sonček ali srce. Otroku lik pokažite in mu povejte, da bodo vse njegove stvari označene z njim. Vedno, ko neko stvar označite, to pokažite otroku, da bo znal najti svojo stvar.
Če je otrokovo ime na vidnem mestu, tako da ga lahko prebere vsak mimoidoči, se lahko zgodi, da ga tujec, neznanec, ki nima dobrih namenov, pokliče. Otrok mu bo zaupal, če pozna njegovo ime, je najbrž znanec in lahko se zgodi, da mu bo verjel in sledil.

Pomoč odraslemu v stiski

Otroka naučite, da je prijazen do sočloveka. Naj zna pozdraviti, ko sreča na cesti soseda, učiteljico, pismonoša … Prav je tudi, da ve, da je treba sočloveku, ki je v nevarnosti, pomagati. A pomagati tako kot otrok lahko.
Otrok, ki je sam, brez spremstva, naj raje ne pomaga tujcu, ki npr. potrebuje pomoč pri težkem tovoru, ki ga mora nesti, pri prebodeni gumi na kolesu in podobnih rečeh. Otrok mu sam tako ali tako ne more pomagati. Lahko pa mu razložimo, da če se znajde v takšni situaciji, lahko steče po pomoč in tako posredno pomaga človeku v stiski. Pomoč naj otrok poišče pri policistu, trgovki, šoferju avtobusa, torej javnim osebam.

Pogovarjajte se z otrokom

Znova in znova se z otrokom pogovarjajte o tem, kaj se dogaja po svetu, česa vsega so zmožni nekateri tuji ljudje. Seveda mu razlagajte na njemu dostopen način.Opišite mu določeno situacijo in povejte, kako naj bi otrok pravilno v njej reagiral. Povejte mu, kaj lahko sledi, če od tujca vzame bonbon ali če se usede v njegov avto. Večkrat, ko boste otroku povedali, bolj verjetno je, da se bodo vaše besede 'usidrale' v malo otroško glavico, in več verjetnosti je, da se bo nanje spomnil, če bo kdaj morda v takšni ali podobni situaciji. Bolje je, da je otrok malce preveč previden kot malce premalo. Bolje je, da se otrok prestraši in steče stran od tuje osebe, ki mu sicer ne bi storila nič slabega, kot pa da slepo zaupa tujcu, ki ima slabe namene. Nikar ne dovolite, da otrok naredi korak naprej. Naj raje naredi korak nazaj in steče stran!

Otrokova samostojnost po pravilih staršev

Otroku poskušajmo že preden vstopimo v nakupovalni center razložiti, zakaj je bolje, da se med nakupi držite skupaj. Razložite mu na njemu dostopen način in mu obenem dajte vedeti, da mu zaupate, da vas bo ubogal. Prav je tudi, da mu poveste, kako naj reagira v primeru, če se med množico neznanih ljudi izgubi, ne najde poti do vas. Svetujte mu, da se naj ob takšni situaciji obrne na prodajalca v trgovini, na čistilko, na gostilničarja, na varnostnika.
Dokler so otroci manjši, a vendar že dovolj veliki, da se lahko sami nekaj minut igrajo pred hišo, v bližnjem parku, pri prijatelju, mu postavite meje. Povejte mu, do kje lahko gre sam, kje se lahko giba in kam ne sme. Določite mu tudi uro, do kdaj je lahko pri sosedu, prijatelju, v parku. Uskladite vaše in otrokove želje in mu ne pozabite povedati, da mu zaupate. Otrok bo tako lažje upošteval vaša pravila, prevzel odgovornost in se držal napotkov.

Pomembni podatki

Če se otrok znajde v stiski, ga lahko rešijo podatki, ki jih ve. Otroka čim prej naučite, da bo poznal svoj priimek, ime in priimek svojih staršev, ulico, kjer živi, da bo znal povedati telefonsko številko enega od staršev. Otroka naučite tudi, da bo poznal številki za klic v sili, 112 (gasilci in reševalci) in 113 (policija).
Ti pomembni podatki lahko rešijo otroka, če se znajde v stiski.