Zato smo se odločili nekaj več napisati o podhladitvah pri otrocih in o tem, kako se jim izogniti. V počitniških dneh so namreč običajno družine z majhnimi otroki veliko več in dalj časa na snegu.

Kaj je podhladitev ali hipotermija?

Če je otrok ali katera koli oseba izpostavljena nizkim temperaturam, telo začne izgubljati toploto hitreje, kot pa jo lahko proizvaja. Prenizka telesna temperatura vpliva na delovanje možganov tako, da oteži jasno razmišljanje in gibalne sposobnosti. Podhladitev je še posebej nevarna za dojenčke in majhne otroke, ker se je ne zavedajo; eden izmed opozorilnih znakov je tudi večja zaspanost.
Če dojenčka zebe, po navadi postane nemiren, dihati začne hitreje kot običajno, lahko tudi zajoka. Roke in noge so morda že hladne, a če ga potipate pod obleko, po prsih in trebuhu, je še vedno normalno topel. Takoj ko ga prenesete na toplo, se ogreje in pomiri.

Kadar pa otrok izgublja bitko z mrazom in mu grozi podhladitev, se vede povsem drugače.

Takrat je otrok miren in tih, ne joka, ker za to nima dovolj energije. Roke in noge ima zelo mrzle, celo koža pod njegovo obleko je na otip hladna. V takem primeru je narobe, če skušate otroka le bolj obleči, to namreč ni dovolj. Če ga bolj oblečete, ga samo še bolj zavijete v mraz. Dojenčka je treba najprej pogreti. Najbolje, da ga odnesete v toplejši prostor in mu ponudite topel čaj. Lahko ga tudi zavijete v toplo odejo ali ogrinjalo. Ko ga vsaj malo segrejete, ga lahko oblečete topleje, saj bo obleka tako zadržala toploto.

Ozebline

Če otroku v opisanem primeru ne bi takoj pomagali, tako da bi ga ogreli, ali če bi ga pustili zaspati, ne da bi njegov toplotni mehanizem deloval, lahko pride do omrzlin. Te so sicer redke, a toliko bolj nevarne. Pri ozeblinah telesne življenjske funkcije potekajo tako počasi, da je otrok brez volje in brez moči; težko ga je zbuditi in ne more sesati. Ročice in nožice pa so videti otekle, koža postane živo rožnate barve, ob dotiku je zelo hladna. Otrok v takšnem stanju potrebuje nujno zdravniško pomoč, ker ga je treba ogreti počasi in zelo previdno.

Dojenčka lahko zelo uspešno in hitro ogrejemo s svojim telesom, in sicer tako da ga položimo na svojo kožo in se pokrijemo.

Na naša vprašanja o ozeblinah in podhladitvah ter o zgoraj opisanem primeru nesrečnega dojenčka je odgovarjal dr. Matjaž Šolinc z oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline v ljubljanskem Kliničnem centru.

Zakaj menite, so morali dojenčku amputirati nogici?

Tudi če je dojenček dobro oblečen in zavarovan pred mrazom, so lahko zunanji pogoji – mraz, veter, vlaga – taki, da povzročijo omrzline ali podhladitev. Zaradi pritiska nogic na rob nahrbtnika lahko pride tudi do motenj v cirkulaciji in s tem do odmrtja prstov ali celega uda, kar se je nedavno zgodilo dojenčku, ki sta ga starša vzela s seboj na smučanje.

Se pogosto zgodi, da sprejmete otroka z ozeblinami?

Tudi v takšni zimi, kot je letošnja, je ozeblin malo, k čemur pripomorejo primerna oblačila in splošen višji standard kot pred leti. Pregledamo jih v glavnem ambulantno, le nekaj jih  sprejmemo v bolnišnično oskrbo.

Kakšne so lahko posledice ozeblin pri otroku?

Posledice ozeblin so v glavnem prehodne – kot pri povrhnjih opeklinah – rdečina, mehurji, odstop epidermisa. Sčasoma se prizadeti predel povsem zaceli, brez vidnih posledic. Pri daljšem izpostavljanju mrazu pa lahko pride, tudi zaradi slabše cirkulacije v okončinah, do odmrtja prstov ali cele okončine.

Kje se ozebline najpogosteje pojavijo?

Najpogosteje omrznejo prsti rok ali nog, nos, ušesa, lica, redko pa ves zgornji ali spodnji ud. Ozebline nastanejo najpogosteje pri slabo oblečenih, slabše prehranjenih otrocih, ki živijo v neprimernih bivališčih, ali pa v primeru nesreč, ko pride do ukleščenja v razbitinah. Zaradi dodatnega pritiska in slabe cirkulacije lahko pride celo do odmrtja celih udov.

Kako lahko starši prepoznajo, da gre pri otroku za ozebline ali podhladitev, kako naj ukrepajo?

Otrok, ki že govori, najprej toži o pekočih bolečinah ali pa o slabši občutljivosti v predelu omrzline. Izpostavljena mesta so pordela, manj občutljiva, v težjih primerih pomodrela ali pa celo črna – nekrotična. Najbolje je, če starši prizadeta mesta toplo in suho zavijejo ter otroka prinesejo v splošno ambulanto, kjer dobi ustrezno terapijo glede na globino omrzline. Drgnjenja s snegom, ki je bilo v navadi nekoč, pa ne priporočamo več, ker lahko pride do dodatnih poškodb kože.

Pri podhladitvi, ki nastane med daljšo izpostavljenostjo mrazu, nižji temperaturi in vlagi, pa je potrebno, da otroka ogrejemo v celoti in čim hitreje, tako da izboljšamo cirkulacijo tudi v okončinah in glavi. To najhitreje dosežemo s toplimi kopelmi, suhimi toplimi oblačili in toplimi napitki. Nujno pa je, da vsakega podhlajenega otroka peljemo v pristojno ambulanto.

Previdnost v nahrbtnikih!

Prav je, da se vsa družina tudi v hladnih dneh odpravi v naravo. Prav je tudi, da so dojenčki veliko zunaj, a potrebna je previdnost. Če je dojenček ali manjši otrok v vozičku, ga lahko zaščitite s toplo odejo ali pa čez streho vozička namestite še kakšno ogrinjalo.

Veliko staršev pa se na pot ali na sneg odpravi z otrokom v nahrbtniku. To je sicer odlična rešitev, a potrebna je velika previdnost. Tudi če je otrok v nahrbtniku toplo oblečen in menite, da ga ne bo zeblo, se morate zavedati, da je pri miru, zato je njegova prekrvavitev slabša.
Vedno morate tudi preveriti, da ga v nahrbtniku kaj ne tišči ali stiska, tudi zaradi tega je lahko cirkulacija slaba.

Tone Jerič, sicer vodja smučišč na Krvavcu, nam je povedal, da se zelo redko zgodi, da kakšen "pogumni" očka smuča z otrokom v nahrbtniku, če pa bi varnostniki na smučiščih to opazili, bi, seveda, starše na to opozorili. Opazijo pa sprehajalce z otroki v nahrbtnikih, a le na kratkih sprehodih, ki naj za otroka ne bi bili nevarni.