Plavanje ni le zabavna dejavnost za otroke; to je vitalna življenjska veščina, ki lahko znatno poveča njihovo varnost in dobro počutje. To, da otroka čim prej naučimo plavati, prinaša številne prednosti, tako za njihovo fizično zdravje kot tudi za varnost ob vodi. Kdaj je otrok dovolj star, da se vključi v plavalni tečaj, zakaj je učenje plavanja pomembno za malčke, kako lahko starši čim bolje poskrbimo za varnost otroka ob vodah? Odgovarja Jure Jazbec, mag. prof. športne vzgoje.

Pri kateri starosti lahko otroka vpišemo na plavalni tečaj? Kdaj je najbolj primeren čas za prvi obisk tečaja?

Obstajajo najrazličnejše oblike plavalnih tečajev. Poznamo plavalne tečaje, namenjene dojenčkom od šestega meseca dalje, kot so plavanje dojenčkov po Fredovi metodi ali pa banjanje, potem pa so tu še plavalni tečaji za malčke oz. otroke, stare nekje do štirih let. Pri teh tečajih so običajno prisotni starši. Plavalni učitelji posredujejo navodila staršem in jih usmerjajo, starši pa s svojim otrokom izvajajo vaje ena na ena. Učitelj vodi in organizira vadbo, deluje kot kritični opazovalec ter jim svetuje. Seveda od teh tečajev ne moremo pričakovati, da bodo otroci postali samostojni plavalci, so pa ti tečaji zagotovo pozitivni v smeri otrokove prilagoditve na vodo. 

Poleg tega ima voda številne pozitivne učinke na telo, kot so izboljšanje termoregulacije, vodni pritisk na prsni koš skrbi za močnejši izdih, posledično pa je potrebno tudi močneje vdihniti, s čimer pa se krepi dihalno mišičje. Vodni pritisk pozitivno vpliva tudi na srčno-žilni sistem, intenzivno gibanje na razvoj okostja, enakomernejši razvoj skeletnega mišičja, boljšo držo itd. Pozitivni učinki vadbe v vodi se kažejo tudi pri otrokovem psihosocialnem razvoju, krepi pa tudi njegov imunski sistem. Te vadbe je potrebno izvajati v primernem bazenu, ki ima toplejšo vodo kakor klasični plavalni bazeni.

Tečaji se med seboj razlikujejo tudi glede na trajanje. Na eni strani imamo tečaje, ki trajajo npr. celo šolsko leto, enkrat do dvakrat tedensko, na drugi strani pa intenzivne plavalne tečaje, ki potekajo najpogosteje 10 ur, lahko tudi dlje. Običajno ti tečaji potekajo teden ali dva, po eno ali dve uri dnevno.

V naši šoli plavanja v celoletne programe sprejemamo otroke od dopolnjenega četrtega leta, v intenzivne tečaje pa od petega leta dalje. Sam staršem svetujem, da so intenzivni tečaji bolj primerni za tiste otroke, ki so tik pred tem, da postanejo plavalci in so popolnoma prilagojeni na vodo. Ostalim predlagam celoletne programe, saj je tempo učenja počasnejši, hkrati pa otrok v enem letu precej dozori in od takšnega tečaja odnese veliko več, saj vadba poteka preko igre, več časa lahko namenimo samemu prilagajanju na vodo in s tem premagovanju strahu.

Kdaj otroka vpisati v tečaj, je precej odvisno od želja staršev in njihovih pričakovanj ter od razvojne stopnje otroka. Imamo na primer štiriletnike, ki so popolnoma prilagojeni na vodo in bodo hitreje napredovali kot kakšen šestletnik, pri katerem je težava že umivanje las. Marsikateri starš se ravno zaradi takšnih "težav" odloči za vpis otroka v plavalni tečaj.

Katere tehnike plavanja usvojijo otroci na plavalnem tečaju?

Pri otrocih je prvi cilj, da so prilagojeni na vodo. Naslednji cilj je, da otrok usvoji preproste oblike plavanja – žabo. Nekateri učitelji in plavalne šole izhajajo tudi iz "pasjega plavanja", vendar sem sam bolj zagovornik "žabe". To je prilagojena oblika prsnega plavanja, kjer ima plavalec glavo zunaj vode in ne izdihuje v samo vodo ter pri tem ne potaplja glave. Ko otrok osvoji te preproste oblike, lahko gradimo tehniko naprej najprej v prsno in nato tudi hrbtno in kravl.

Kaj je glavni namen plavalnega tečaja za najmlajše?

Glavni namen plavalnega tečaja je zagotovo plavalno opismeniti otroka, da samostojno preplava 50m in da zna narediti vajo varnosti t. i. zvezdico oz. mrtvaka. To sta dva kriterija, da otrok uradno postane plavalec. Kakor pa sem omenil že prej, je seveda potrebno upoštevati tudi razvojne značilnosti posameznega otroka in temu prilagajati cilje. V našem društvu želimo ob prijavi otroka na tečaj od staršev izvedeti, kakšne so njihove želje in pričakovanja, ter le-te uskladiti, nato pa skupaj s starši individualiziramo cilje za vsakega otroka posebej.

Kako je poskrbljeno za varnost otrok, ki se učijo plavanja na plavalnem tečaju?

Za varnost otrok morajo v prvi vrsti poskrbeti učitelji plavanja, poleg plavalnih učiteljev pa mora v času tečajev biti na bazenu prisoten tudi reševalec. Na začetku tečajev je priporočljivo, da je ob bazenu prisotna še ena oseba, ki nudi učiteljem podporo. Neredko se zgodi, da se pri začetnikih v začetnih urah prikrade kakšna solzica in takrat vskoči ta oseba, ki otroka potolaži in mu pomaga prebroditi začetno tremo. 

Omenil bi še, da je zelo pomembno, da starši vodji tečajev sporočijo vse posebnosti otroka, tako zdravstvene kot vedenjske. Na naših tečajih smo imeli tudi otroke s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, in sicer otroke z motnjo pozornosti, motnjami avtističnega spektra, Downovim sindromom, motnjami v duševnem razvoju, čustveno vedenjskimi motnjami, epilepsijo, sladkorno boleznijo ... 

Pri nas je dobrodošel vsakdo, ki si želi naučiti plavati, saj tudi v inkluziji vidimo veliko prednosti, pomembno je le, da so starši odkriti in da na takšne stvari opozorijo. Tudi sami smo imeli pred kratkim nesrečo, ki se je na srečo (tudi zaradi pravilnega in hitrega posredovanja učiteljev) končala brez hujših posledic, lahko pa bi se končala tragično. Tisti, ki vsakodnevno delamo z otroki, vemo, da znajo biti otroci še kako nepredvidljivi, in če bi naši učitelji bili seznanjeni z vsemi podrobnostmi, mogoče do tega sploh ne bi prišlo. 

Pomembno je, da si učitelji predvsem v uvodnih urah in tudi med tečaji vzamejo čas in ga namenijo pogovoru o varnosti ob in v vodi ter pravilih na samem tečaju. Apeliram tudi na starše, da se z otrokom že pred prvim obiskom tečaja pogovorijo o varnosti in upoštevanju pravil.

Velikokrat starši sprašujejo, ali so lahko prisotni na tečaju. Nikoli tega ne prepovemo, jim pa odkrito povemo, da se pri večini otrok to ne obnese, saj je otrokova pozornost na učitelja in samo vadbo zmanjšana. Če otrok še ni pripravljen biti sam s skupino, je bolje kakšno leto s tečajem počakati oz. izbrati takšnega, kjer so starši z njimi v vodi. Za varnost je namreč pomembno tudi, da je otrokova pozornost čim bolj usmerjena na učitelja, in tako nepotrebne moteče dejavnike, če le lahko, raje izključimo.

Koliko inštruktorjev mora biti prisotnih ob skupini otrok neplavalcev?

V skupini neplavalcev je normativ na enega učitelja lahko 8 vadečih, se pa pri najmlajših tega v našem društvu izogibamo in imamo raje kakšnega vadečega manj.

Kateri pripomočki so najboljši za neplavalce, ki se želijo naučiti ali okrepiti svoje znanje iz plavanja?

Pri nas v društvu pri čistih začetnikih uporabljamo plavalne pasove, ki se namestijo okrog pasu in pripnejo z varnostno zaponko ali pa rumene Fredove obroče. Pri večjih uporabljamo tudi plavalne črve in plavalne deske. Moram pa poudariti, da plavalne deske in plavalni črvi niso pripomoček, ki bi otroka popolnoma ščitil pred utopitvijo, ampak so namenjeni vadbi in urjenju same plavalne tehnike. Učitelji pogosto opažamo napačno rabo plavalnih pripomočkov pri najmlajših, kar posledično otežuje napredek.

Odsvetujemo učenje plavanja z rokavčki, saj so za ta namen popolnoma neprimerni. Rokavčki namreč silijo otroka v vertikalen položaj, kar je ravno v nasprotju s tem, kar želimo pri plavanju doseči. To je, da se otrok sproščeno uleže na vodno gladino. Poleg tega rokavčki onemogočajo gibanje rok, so pa iz varnostnega vidika verjetno eden izmed varnejših pripomočkov. Kljub temu otrok nikar ne puščajte brez nadzora.

Kako lahko starši pomagamo otrokom premagati strah pred vodo in jih sprostiti, ko gre za učenje plavanja?

Zagotovo je najpomembnejše, kakšen odnos in dojemanje do vode imata starša. V kolikor imata sama do nje odklonilen odnos, lahko pričakujemo, da ga bo imel tudi otrok. Če otrok vidi, da je staršu neprijetno in da ima odpor do vode, bo po vsej verjetnosti takšen odpor razvil tudi sam. Pretiran strah pred nesrečo, globoko vodo, nezaupanje so pogostokrat povezani z lastno slabo izkušnjo in pomanjkljivim znanjem. 

Pomagajo jim lahko tako, da se skupaj z njimi igrajo s potopljivimi igračami in pri tem potapljajo glavo, si skupaj umivajo lase, pustijo, da jih otrok škropi z vodo, kljub temu, da jim mogoče uniči frizuro itd. Mnogokrat se lahko otroci znebijo strahu tudi tako, da si nadenejo plavalna očala. S tem se znebijo pekočega občutka v očeh in imajo posledično pod vodo odprte oči. Ker vidijo, kaj se okrog njih dogaja in kaj jih obdaja, je prisotnost nelagodja precej manjša. Zagotovo pa se je strahu najlažje znebiti skozi igro, zato tudi odraslim priporočam, da se kdaj pa kdaj prepustijo igri.

PREBERI ŠE: Izogibajte se izbiri modrih kopalk!

Kaj pa priporočate staršem, ki tudi sami še ne znajo dobro plavati?

Kar nekaj plavalnih šol in društev ponujamo tudi programe za odrasle. Za takšno odločitev ni nikoli prepozno. V programih za odrasle lahko pod vodstvom plavalnega učitelja izpopolnijo ali pridobijo svoje plavalno znanje. Nenazadnje je plavanje oblika rekreacije, s katero se lahko ukvarjamo v pozno starost in ima ogromno pozitivnih učinkov na telo. Tudi za tiste, ki ne znajo plavati, obstajajo programi za odrasle neplavalce, kjer se bodo naučili le-tega. 

Je pa pri odraslih strah precej bolj zakoreninjen in je zelo pomembno, da se z učiteljem vzpostavi zaupanje. Potrebne je precej potrpežljivosti, saj z leti postaja gibalno učenje težje. Težava nastopi še posebej takrat, ko smo se nečesa naučili narobe, saj je mnogo težje avtomatizirani gib popravljati, kakor ga učiti na novo. 

Sami smo organizirali že kar nekaj tečajev za odrasle neplavalce in odzivi so vsako leto fantastični. Najstarejši udeleženec je štel krepko čez 60 let, najmlajši pa nekaj več kot 30 let. Najlepše je, ko te ljudi srečaš na ulici in z njimi poklepetaš ter ti s hvaležnostjo povedo, da so letos na morju uživali kot še nikoli.