Odrasli niso razumevajoči …

Ravnateljica na osnovni šoli v Worchestru, ki jo deček obiskuje, je ob začetku novega šolskega leta pripravila posebno srečanje, na katerem je s pomočjo dečkovih staršev in policista drugim otrokom pojasnila spremembo, da bi tako preprečila ustrahovanje. Vse je presenetilo, da so bili učenci veliko bolj razumevajoči kot njihovi starši. Dečkova 36-letna mati pravi, da so sosedje in starši učencev njenega sina označili za “čudaka“ in ga z nadležnimi vprašanji spravili v jok.

“Sam sebe dojema kot deklico, vendar ima telo dečka. Je tak kot vsi drugi, le v svojem telesu se ne počuti dobro,“ je povedala. “Raje se igra s punčko kot z avtomobilčkom. Kot vse majhne deklice želi biti oblečen po zadnji modi. Na njem ni nič deškega. To ni predstavljalo težav, dokler pri sedmih letih in pol ni začel hoditi v osnovno šolo. Nato je moral začeti lagati, še posebej glede tega, kaj je dobil za božič. Razlagal je, da je dobil nogometno žogo in akcijske figure, ko so ga pod jelko v resnici pričakali svetleči čeveljci in barbika. Lagati je moral ves čas.“

Ni le obdobje, ni izbira …

Mama dodaja, da je njen sin od drugega leta starosti in pol vedel, da želi biti deklica, vendar se je bil do sedaj v šoli prisiljen vesti kot deček. Kot deklica se je oblačil in vedel šele, ko je prišel domov, vendar je njegova skrivnost kmalu prišla na dan in sosedje so ga začeli ustrahovati. Nato mu je mama dovolila, da si gre neko šolsko predstavo ogledat takšen, kakršen je – kot deklica. “Nekaj staršev se je pritožilo nad tem, da so mu dovolili v šolo. Hodili so mimo, pokašljevali in govorili: 'To je ta čudaška družina. To je ta čudaški otrok.' To ni le obdobje. Ni izbira – le kateri otrok bi se zavestno odločil biti popolnoma nesrečen?“

“Ne pričakujem, da bodo ljudje razumeli. Vendar nočem, da ga zasmehujejo in ustrahujejo. Nočem, da ga zmerjajo s čudakom. Hočem, da ga pustijo pri miru. Nekateri potrebujejo očala. Drugi morajo uporabljati invalidski voziček. Moj sin se mora oblačiti kot deklica, saj to tudi je.“

Starši ogorčeni

Mama dodaja, da so bili v šoli učitelji in večina sinovih sošolcev zelo razumevajoči. Vendar nekateri starši pravijo, da bi se morali posvetovati z njimi, preden so prvi dan šole novico oznanili njihovim otrokom. Eden od staršev je dejal: “Ravnateljica je vsem učencem povedala, da tja hodi deklica ujeta v telo dečka. Starši, s katerimi smo se pogovarjali, so ogorčeni, da se z njimi o tem niso prej posvetovali. Tega otroka bodo sedaj le ustrahovali. Zakaj nam šola ni poslala pisma?“

Vendar se ravnateljica ne da. Razlaga, da ravnajo po načelu vključevanja in trdo delajo, da bi vsem otrokom zagotovili podporo, ki jo potrebujejo. “Čutimo, da je treba spodbujati pogovor in širiti razumevanje. Vsem učencem se trudimo zagotoviti, da od časa, ki ga preživijo pri nas, odnesejo kar največ in ključno pri tem je, da jim pomagamo razumeti, da je vsak od njih edinstven.“

Težavno preoblačenje

O svojih izkušnjah je spregovoril tudi deček sam. Povedal je, da je bilo vznemirljivo, ko se je lahko v šolo vrnil kot deklica in da so ga vsi njegovi prijatelji sprejeli takšnega, kot je. Moti ga le, da se mora zaradi pritožbe nekaterih staršev pred telovadbo sedaj preoblačiti v šolskem stranišču za invalide, čeprav so bile njegove prijateljice navdušene nad tem, da si je garderobo sprva delil z njimi.

Povedal je, da so se njegovi prijatelji sprijaznili z njegovo odločitvijo, da se oblači kot deklica, in priznal, da je bil razočaran, ker je prejšnja leta moral nositi deško uniformo. “Vznemirljivo je. Moji prijatelji iz šole niso ničesar rekli. Kakšen je zavil z očmi, in to je bilo to. Niso opazili. Prišlo je do manjših nesporazumov, vendar bo to minilo. [Prej] se nisem družil z dečki, nisem bil z njimi. Bil sem z deklicami in počel tisto, kar so hotele početi one.“

Pravi, da se njegovi prijatelji zanj postavijo tudi pri telovadbi. “Rečejo, da ker se počutim kot deklica, sem zato lahko v dekliški ekipi,“ razlaga, kar mu tudi bolj ustreza …

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na