Album s fotografijami Kyla McCartyja ni videti kot ostali otroški albumi. Na eni fotografiji se vozi po bolnišničnem hodniku, na drugi ima okoli vratu stetoskop, na tretji za noč čarovnic v kostumu dinozavra pozira v družbi medicinskih sester. Na najnovejših fotografijah, ki v album še pridejo, pa se poslavlja od osebja otroškega zdravstvenega centra Cardinal Glennon.

Več kot dve leti ...

Zadnja fotografija je bila posneta pred kratkim, ko je po več kot dveh letih končno lahko zapustil bolnišnico v St. Louisu, ki je bila tako dolgo njegov dom. Sedaj se podaja novim dogodivščinam nasproti. Prvič v življenju bo obiskal živalski vrt, se igral v parku in užival v namakanju nogic v bazen.

Njegova mati domov ni pozabila vzeti igračke, ki jo je dobil kot poslovilno darilo ljudi, ki so na nek način postali njegova druga družina: medicinskih sester, ki so ga ujčkale, bolnišničnega osebja, ki se je z njim igralo, in zdravnikov, ki so ga s seboj jemali na vizite ... „Verjetno v bolnišnici ni nikogar, ki ga ne pozna. Precej smo navezani nanj,“ pravi medicinska sestra Andrea Balf. „Zanj je dobro, da odhaja. Vendar bo sedaj, ko ga ne bo več tukaj, kar malce nenavadno priti v službo.“

Brez ledvic ...

Ko je bil Kyle še dojenček, so odkrili, da ima policistične ledvice, gensko okvaro, pri kateri se v že tako povečanih ledvicah razraščajo ciste. Obe ledvici so mu odstranili, preden je dopolnil tri mesece starosti. Nato je moral redno hoditi na dializo in biti v zdravniški oskrbi. Pri sedmih mesecih je za približno pol leta odšel domov, nato se je zaradi okužb moral vrniti v bolnišnico.

Aprila letos so mu uspešno presadili ledvice in zdravniki so povedali, da je tako dobro napredoval, da gre lahko domov. Kylova družina živi v Jefferson Cityju v Missouriju, približno dve uri vožnje od bolnišnice, kjer je malček preživel več kot dve leti. Njegova starša Brian McCarty in Tobey Miller sta sina redno obiskovala, vendar nista mogla biti ves čas ob njem.

Za zdravje in zabavo

Millerjeva, bodoča medicinska sestra, je ob sinu preživela tudi kakšno noč v bolnišnici, ko je bil najbolj bolan. Nosila mu je knjige in odejice, da se je počutil čim bolj domače. Ob dobrih dneh ga je vzela s seboj ven, da sta na bolnišničnem vrtu nabirala rože.

Osebje bolnišnice je skrbelo za Kylovo zdravje ter se trudilo, da bi premagal razvojne težave. Poskrbeli so tudi za zabavo. Zanj so pripravljali umetniške projekte, se z njim igrali in praznovali rojstne dneve ter praznike.

Doma ne bi preživel

Za uspešno presaditev ledvic bi moral Kyle tehtati najmanj 10 kilogramov. Vendar so ta cilj težko dosegli. Kylova prebava ni običajna, z mlekom v prahu so ga morali hraniti po cevki, prilepljeni na njegov trebuh. Malček je imel tudi težave zaradi nevarno povišanega krvnega pritiska, kar pomeni, da je moral biti v bolnišnici, saj drugače verjetno ne bi preživel.

Končno pomahal v slovo

„Zunanjega sveta v bistvu še ne pozna,“ je povedal dr. Richard Feldenberg, eden od Kylovih pediatrov. Zato malček še ne gre naravnost domov. Nekaj časa bo bival v prehodnem domu, kjer se bo navajal na to, da ni več v bolnišnici in bo potem doma končno lahko zaživel običajno življenje. V  bolnišnico pa se bo še vračal.

Vsaj še nekaj tednov ga bosta starša morala voziti na redne preglede. Bolnišnično osebje ga bo nedvomno pogrešalo, vendar so tudi oni srečni, da gre „njihov“ malček končno v svet.