Praktično nemogoče je, da bi starši ob vsakem najmanjšem izhodu s seboj vzeli vse pripomočke za oskrbo takšnih in drugačnih poškodb. Kateri so res nujni?

Na izlete je dobro vzeti s seboj obliže, sterilno gazo, povoj, ruto in fiziološko raztopino, vsekakor pa plastenko pitne vode.

Kako s temi naštetimi pripomočki hitro oskrbimo odrgnine na kolenih in komolcih? Kaj pa če ne za površinsko rano, temveč je ta globlja?

Vsako površinsko poškodbo najprej speremo s fiziološko raztopino, lahko tudi s čisto vodo, tako fizično očistimo mesto poškodbe in okoliško kožo, nato sterilno pokrijemo. Tujke odstranimo, če so le-ti površinski, rano v kateri tiči tujek mora oskrbeti zdravnik. Obliži so prva pomoč, ki jih moramo imeti vedno pri roki, enako kot robčke. Fizično ne vzamejo veliko prostora, lahko pa rešijo marsikatero težavico, saj pogosto z lepljenjem obliža na ranico tudi potolažimo malčka in bolečine so pozabljene.

Pri obsežnejših odrgninah bomo potrebovali tudi gazo in povoj, ki pa ju praviloma nimamo s seboj. Zasilno si pomagamo tako, da rano speremo s fiziološko raztopino ali čisto vodo iz plastenke. Namesto gaze lahko zasilno uporabimo tudi robček, ki ga prepojimo s fiziološko raztopino ali pitno vodo. Tako rano pa v najkrajšem možnem času primerno oskrbimo s sterilno gazo in povojem, oziroma poiščemo pomoč pri zdravniku. Kadar gre za globlje rane, mesto poškodbe le zavarujemo oziroma imobiliziramo, tako da stanja ne poslabšamo in poiščemo pomoč pri najbližjem zdravniku. Globokih ran ne spiramo. Če imamo pri roki gazo, mesto poškodbe le rahlo sterilno prekrijemo; zasilno lahko to storimo s čistim robčkom.

Kako lahko otroku brez pripomočkov izdremo trn iz prsta?

Trn v otrokovem prstku zaboli in otrok običajno glasno joka. V tem primeru je najbolje, če otroka primete v naročje in ga prosite, da vam pokaže mesto vboda. Takoj, ko ocenite velikost in globino trna, se odločite, z nohtom palca in kazalca močno primite trn in ga s sunkom odstranite. Pri tem naj vas ne skrbi, če odstranite tudi kožo pod katero je bil trn. Takoj po vbodu je mesto razboleno in otroku s takšnim posegom ne boste povzročali dodatne bolečine. Z odstranitvijo trna in kožice nad njim boste ranico odprli in s tem preprečili kasnejše gnojenje. Nastalo ranico sperite s fiziološko raztopino ali pitno vodo in namestite obliž.

Kaj pa v primeru tujka v očesu? Je tega sploh pametno odstranjevati?

Tujek v očesu je običajno majhen in ga težko opazimo. Najprej nežno pregledamo oko, da tujek najdemo. Viden tujek poskusimo sprati s fiziološko raztopino ali čisto vodo. Otroku ne dovolimo, da bi oko drgnil. Tujkov, ki so se v oko zapičili, nikoli ne odstranjujmo sami, prav tako ne velikih delce, ki ovirajo zapiranje očesa. V teh primerih je nujna zdravniška pomoč. To poiščite tudi, ko ima otrok težave z vidom, če je bolečina, rdečina ali občutek tujka v očesu prisoten potem, ko ste tujek odstranili in kadar tujka ne morete odstraniti.

Kako oskrbimo ureznine?

Kako ravnamov primeru krvavitve iz nosu?

Pri krvavitvi iz nosu naj se otrok usede, glavo rahlo skloni naprej, z robčkom mu stisnimo spodnji, mehkejši del nosu in v tem položaju vztrajajmo dokler krvavitev ne preneha, običajno to traja 10 minut. Če se krvavitev v tem času ne ustavi, postopek ponovimo. V primeru, da krvavitev ne preneha tudi po ponovitvi postopka, nujno obiščemo zdravnika.

Ali veliko tvegamo, če v primeru opisanih poškodb ne ukrepamo takoj ne ukrepamo takoj?

Manjše rane in ureznine se bodo zacelile tudi brez oskrbe. V primeru nečistih ran in ureznin obstaja velika verjetnost okužbe, ki povzroča gnojenje in podaljša čas celjenja, to pa običajno vodi v nastanek brazgotin. Obsežnejše ali globoke rane in ureznine mora oskrbeti zdravnik, saj bi v tem primeru okužba preprečila celjenje, posledično lahko pride do okužbe celotnega telesa oziroma sepse, to pa je resen in nevaren zaplet. Zdravnik izvede tudi ustrezna cepljenja, kot so injekcija proti tetanusu.

Večjo pozornost posvetimo ranam in odrgninam na obrazu in se v tem primeru prej odločimo za obisk zdravnika. Na ta način poskrbimo, da ne bo grdih brazgotin.Pravilna oskrba rane je torej pomembna, saj z ustreznimi ukrepi preprečimo morebitne okužbe, zato se bo rana hitreje in lepše zacelila.

Včasih smo odrgnine popršili z antibiotičnimi pršili. Ali se danes takšni pripravki še vedno uporabljajo, glede na to, da danes prisegamo na fiziološko raztopino in antiseptične kreme?

Antibiotik v pršilu zavira zavira rast in razvoj mikroorganizmov in tako prepreči okužbo poškodovanega mesta. Danes jih za te namene ne uporabljamo več, ker uporaba antibiotika na odrgninah medicinsko nikakor ni upravičena.Antibiotiki so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje resnih okužb, ki jih sicer brez zdravil ne moremo pozdraviti brez tveganja. Mikroorganizmi s časoma razvijejo odpornost na antibiotike, če so jim izpostavljeni večkrat v manjših odmerkih, tako da v primeru resnejše bolezni zdravilo ne bo učinkovito.

Odrgnine in manjše rane danes spiramo s fiziološko raztopino, da mehansko odstranimo nečistote, ki bi lahko povzročile okužbo poškodovanega mesta. Rano sterilno pokrijemo, da preprečimo kasnejšo okužbo. Tako oskrbljeno poškodovano mesto se celi samo, zato je nanos zdravil nepotreben. Antiseptične kreme praviloma ne nanašamo na svežo rano. Uporabljamo jih za manjše rane in odrgnine, ko se osušijo, da preprečujejo naselitev mikroorganizmov na nepokriti površinski poškodbi. V tem primeru lahko za hitrejše celjenje uporabimo tudi kreme z dekspantenolom.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na