Nalezljivo otroško bolezen škrlatinko povzroča streptokokna bakterija. Bakterijska okužba se prenaša kapljično. Najpogosteje zbolevajo otroci v predšolskem obdobju in šolarji. Posameznik lahko preboli bolezen več kot enkrat preden nastopi imunost.

Kako jo prepoznamo?

Od okužbe do pojava bolezni mine od enega do sedem dni, v povprečju pa tri. Bolezen se začne naglo, z visoko vročino, bruhanjem, glavobolom, mrazenjem in bolečinami v žrelu. Mlajši otroci pogosto tožijo, da jih boli trebušček. Otrok kmalu začne tožiti, da ga močno boli grlo in da težko požira slino. V ustih lahko vidimo močno rdeči in povečani nebnici in žrelo. Jezik je najprej debelo belo obložen, kasneje pa se obloge odluščijo in postane malinast (rdeč in hrapav). Bolezenski znaki pri škrlatinki so povsem enaki kot pri streptokokni angini.

Značilen Izpuščaj

Drugi ali tretji dan po začetku vročine se pojavi tipičen izpuščaj – drobno pikčast, gosto razporejen po koži prsnega koša, spodnjem delu trebuha, pod pazduhami, ki spominjajo na žamet. Od dimelj in pazduh se lahko razširi na celo telo. Zelo prepoznaven znak škrlatinke so rdeča lička; okoli ust ostane značilen bel trikoten predel. Včasih izpuščaj srbi, lahko pa ga  sploh ni. Od enega do treh tednov po bolezni se začne koža na dlaneh in podplatih luščiti.

Zdravljenje

Če ima otrok zgoraj opisane znake, naj ga pregleda pediater. Če gre za škrlatinko, jo bo lahko spoznal po opisanih težavah ali pa bo vzel bris žrela. Tako kot za zdravljenje angine je tudi za škrlatinko najprimernejši antibiotik penicilin. Pri škrlatinki brez zapletov prejemajo otroci penicilin v obliki tablet ali sirupa.

Zapleti

Nezdravljena škrlatinka lahko pusti posledice. Do zapletov v zgodnjem obdobju prebolevanja škrlatinke najpogosteje pride zato, ker se streptokoki širijo z nebnic v okoliška tkiva. Najbolj pogosto je vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin. Streptokoki pa lahko vdrejo tudi v kri in se širijo v različne organe, kjer povzročajo gnojna vnetna žarišča, kot so pljučnica, vnetje kosti, sklepov ali možganske ovojnice.

Pozni zapleti

Pojavijo se od 14 do 21 dni po začetku bolezni in so posledica imunskih dogajanj. Prizadenejo lahko ledvice, pri akutni revmatski vročici so prizadeti sklepi, srce, koža, in osrednje živčevje.

Kako lahko otroku pomagate doma?

Otrok naj jemlje antibiotike, ki mu jih je predpisal zdravnik. Pomembno je, da jih jemlje do konca, tudi če se vam zdi, da je že zdrav. Otrok po dveh dneh zdravljenja ni več kužen, a to še ne pomeni, da je zdrav. Doma naj počiva in pije dovolj tekočine, vrtca ali šole naj ne obiskuje vsaj teden dni. Če ima povišano temperaturo, jo poskušajte znižati z obkladki ali mu dajte sredstvo proti vročini. V prvih dneh bolezni, ko je otrokovo žrelo boleče, ga hranite z bolj tekočo hrano.

Preprečevanje

Če je vaš otrok zbolel za škrlatinko in obiskuje vrtec, si bo to pediater zabeležil. Otrok, ki zboli za škrlatinko, ne sodi v skupino, saj je za okolico kužen, dokler ne preteče vsaj 24 ur od začetka antibiotičnega zdravljenja. Streptokoknih cepiv za zdaj še ni na razpolago.

Otrok lahko za škrlatinko zboli večkrat, če se do začetka terapije z antibiotiki ni tvorilo dovolj protiteles, ki ščitijo pred ponovno okužbo.

Izpuščaj pa se lahko pojavi še pri eni bolezni, zaradi katere lahko za več tednov obleži vsa družina.