Bo že držalo, da so praktični, predvsem takrat, ko je otrok še majhen. Otroka imamo ob sebi, čuti naše telo in mi njegovega, njegov položaj pa je podoben tistemu v maternici. Bi lahko bili še bolj naravni? Da pa so takšni pripomočki vse prej kot koristni za otrokov razvoj, tokrat piše fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, terapevtka razvojno nevrološke obravnave in avtorica priročnika Pravilno ravnanje z dojenčkom (baby-handling) ter pravilna izbira ustrezne opreme in pripomočkov.

V trgovinah je njihova ponudba pestra in na praktično vseh najdemo oznake, da so za otroka primerne že od rojstva. A nobena od teh možnosti za dojenčka, ki sploh še ne obvladuje niti glavice, kaj šele preostalega telesa, ni primerna, saj ne zagotavlja zadostne opore in ne dovolj čvrste podporne ploskve, od katere bi se otrok lahko vzravnal.

Otrokov položaj v njih je nepravilen

Otrok ni v teh pripomočkih praktično nikoli povsem zravnan oziroma sredinsko usmerjen, enkrat leze v levo, drugič v desno, je povsem nedejaven in sključen in se ne more držati pokonci. Tako mu pravzaprav vsiljujemo neaktiven, asimetričen položaj, kar je tvegano. Če želimo, da bo dojenček svoj položaj vzdrževal aktivno in bo njegova drža kakovostna, mu moramo ponuditi čvrsto oporo, od katere se lahko aktivno vzravna in mu omogoča oporo in podporo tam, kjer jo tisti trenutek najbolj potrebuje. Če dojenčka položimo v prej omenjene pripomočke, nima na voljo nobene čvrste podpore za aktivno gibanje. Če se za njihovo uporabo vseeno odločite, je ključnega pomena, da pri tej vrsti nošenja uporabite tudi svoje roke. Dojenčka ne pustite, da prosto visi. Čeprav so vsi po vrsti namenjeni temu, da ima mama proste roke, ga z njimi vendarle podprite tam, kjer se vam zdi, da je to najbolj potrebno.

Zapleti lahko nastanejo pozneje

Čeprav se čedalje več staršev odloči za uporabo kengurujčkov, baby wrapov in podobnih iznajdb, le malokdo pomisli na posledice, ki jih lahko prinese uporaba omenjenih pripomočkov. Glavna težava njihove uporabe je asimetrija in neaktivnost dojenčkov. Četudi s prostim očesom nič ne opazimo, lahko ponavljanje takšne drže privede do poznejših zapletov z držo. Še posebej to lahko pride do izraza v obdobjih hitre rasti, pri vstopu v šolo, v puberteti. Tako se zaradi asimetrije in slabše aktivnosti, ki smo jo pri otroku utrjevali že pri dojenčku, lahko pojavijo skolioze, bolečine v hrbtenici, križu, obračanje stopal navznoter, okrogel hrbet in še kaj.

Ampak rute za nošenje so dolge kot človeška zgodovina ...

Mamice sicer njihovo uporabo velikokrat utemeljujejo z dejstvom, da so številna starodavna ljudstva ravnala enako in še dandanes so v nekaterih delih sveta takšni pripomočki praktično nepogrešljivi. Mame dojenčke nosijo v rutah privezane na svoje telo, kar naj bi bil tudi najbolj naraven način nošenja otroka. A ti ljudje živijo v drugačnih razmerah, njihov vsakdanjik pomeni delo na polju, kjer je otroke izjemno tvegano pustiti brez nadzora zaradi naravnih razmer in živali, ki v tistem okolju živijo. Danes je seveda drugače, mame imajo svoje otroke možnost položiti na tla ali pa v voziček brez bojazni, da bi ga napadla kakšna zver.

Razlika je tudi v tem, da so otroci iz tistih delov sveta, kjer je nošenje v rutah še vedno del njihove kulture, potem ko že začnejo kobacati naokoli, veliko bolj aktivni od otrok v zahodnem svetu. Ko so zmožni, da sami začnejo raziskovati okolico, jih nihče več ne prenaša in prevaža naokoli. Tudi pozneje niso po cele dneve pred televizijo in računalnikom. Našim otrokom pa že od samega začetka odvzemamo možnost svobodnega gibanja, nato pa se čez nekaj let sprašujemo, zakaj so tako neaktivni, pasivni in z bolečinami vsepovsod, in to že v mladih letih.

Če bi svojega otroka radi obvarovali pred omenjenimi zapleti, mu ponudite čim več možnosti za aktivno in svobodno gibanje, ki naj se začne že v zgodnjem obdobju dojenčka.