
Čas hitro mineva. Tako rada bi ga ustavila zdaj, v tem trenutku. Da bi te gledala, vonjala tvoje lase in poslušala tvoje dihanje. Mamice znamo marsikaj, čudežno odpravimo bolečino, obvladamo male čarovnije, a na žalost naša moč ne zmore ustaviti časa. Toliko bi ti rada povedala, pokazala in včasih me je strah, da tega ne bom mogla, da bo zmanjkalo časa. Tako rada bi te naučila kako živeti, čeprav vem, da to moraš storiti sama. Tako rada bi te obvarovala pred hudim, a vem, da se moraš učiti na svojih napakah. In jaz bom tu zate, zdaj in vedno, da bom s teboj jokala in se s teboj smejala. Naučila te bom spoštovati samo sebe, naučila te bom da si najlepša in da zmoreš vse, česar se boš lotila … čas nama bo naklonjen.
Moje misli prekine tvoj očka, ko mi pomigne, da bi bil skrajni čas, da bi še midva šla spat, kajti še vedno sem v tvoji sobi in počasi potegnem odejo, ki si jo zbrcala s sebe. Pokrijem te in pobožam po ličkih, nežno poljubim tvoje čelo. Takrat odpreš oči, čisto malo, se posmeješ in mi rečeš: ''Mami, ti, ti. Nana aja.'' Navihana Bianca je naša Nana ...

Komentarji (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV