Se tudi vaš malček boji lastne sence?

Sem mamica 23-mesečnega dečka, ki se doslej ni ničesar tako očitno bal, da bi sama to opazila. Ko pa sva šla včeraj v trgovino, je del poti nemirno mahal z rokico. Na vprašanje, če ga kaj boli, je rekel, da ne, nakar je se je ustavil in začel mahati in začel lastni senci govoriti, naj gre stran. Nato se je obupano sesedel na tla in pričel jokati. Da bi lažje razumel, sem poskusila pomahati z roko in mu pokazati, da je tista roka na cesti senca. A ni šlo. Najbrž je premajhen, da bi to dvoje povezoval. Pot do trgovine se je končala v mojem naročju – morala sem ga nesti, sam pa je ves čas pogledoval okoli, kje nama sledi velika črna senca. Je to normalno – kako naj mu razložim, da se ne bo bal?

Psihologinja Blanka Colnerič svetuje, da si pomagamo z igro!

Otroci do 3. leta na strah večinoma odgovarjajo z jokom, umikom ali skrivanjem za varno osebo, samouravnavanja čustev s preusmeritvijo pozornosti (npr. pokrijejo si oči, ušesa ipd.) in inhibicije neustreznega vedenja pa se učijo postopoma. Starši otroku povedo, kaj naj stori, da bo obvladal svoje neprijetno čustvo. Navodila staršev ponotranji, vendar postopoma, notranji govor se spremeni v tihega – otrok sčasoma povedana navodila le misli. Kljub temu da se učenje čustvenega izražanja začne že zelo zgodaj, otroci razmeroma postopno in počasi prilagajajo svoje čustvene izraze pričakovanjem ljudi v posameznih socialnih kontekstih. Otroku poskušajte razložiti nenevarno naravo sence, a njegove spoznavne sposobnosti najverjetneje še niso razvite do te mere, da bi razlage lahko dojel, posebej če so preveč osredotočene na hipotetično in prihodnje stanje. Pozorno spremljajte, kdaj se otrok ustraši. Je njegov odziv res posledica zaznave sence ali je morda takrat v okolju prisoten še kakšen drug potencialni izvor strahu? Morda se je strah izoblikoval pogojno, na nezavedni ravni, ko je ob senci v okolju nastopil še kakšen močan nepričakovan dražljaj, reakciji joka pa je sledila prijetna izkušnja pestovanja. Naučenega straha se je mogoče tudi ˝odučiti˝, zato otroku ponudite čim več prijetnih izkušenj s senco, na besedni ravni pa težav ne izpostavljajte pretirano, saj s tem pozornost na sence še stopnjujete.

Veste, česa se bojijo naši najmlajši?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na