„Dejstvo je, da otrokom strah težko razložimo, ne glede na to, kako "veliki in močni" so že in kako "zrele in odrasle" so njihove izjave. V takih stvareh je otrok samo otrok – otrok z domišljijo, močnimi čustvi, ki jim nobena še tako racionalna razlaga ne bo kos.

To nikakor ne pomeni, da otroku ničesar ne razlagamo. Nasprotno – prav je, da se z njim pogovorimo, mu razložimo, kaj so v resnici sence, ki jih vidi, ali čudni glasovi, ki jih ponavadi povzročajo povsem običajne stvari. Tu so nam pogosto lahko v pomoč tudi knjige in zgodbice, ki jih je danes kar nekaj na razpolago.

Mogoče še bolj pomembno kot to, da skušamo otroku razložiti strah v smislu, da je "znotraj votel, okrog ga pa nič ni", pa je dejstvo, da otroku pomagamo in se z njim pogovorimo o tem, kako naj strah premaga oz. se z njim spoprime. Četudi je na razumskem nivoju otroku jasno, kaj smo mu povedali o strahovih in četudi to še tako trdno verjame, ga je lahko še vedno strah, saj so čustva močnejša.“

Starši otroka najbolj poznate in mu lahko pomagate pri iskanju načinov, ki bi omilili njegov strah.

Svetloba
Če je otroka strah teme, lahko uporabite majhno nočno lučko za vtičnico. Lučka otroka ne bo motila pri spanju, bo pa naredila temo bolj prijetno in sobo bolj varno. Uporabite lahko tudi nočno namizno svetilko. Ko otrok zaspi, pa jo ugasnite, saj preveč svetlobe v sobi povzroči nemiren spanec.

Poglejte pod posteljo
Vam se zdi morda smešno in nesmiselno, otroku pa boste naredili veliko uslugo, če boste skupaj z njim pred spanjem pogledali pod njegovo posteljo in se prepričali, da tam ni ničesar. Nikar ne pozabite pogledati tudi v omare otroške sobe. Ko bo otrok prepričan, da v njegovi sobi ni nobenega hudobnega strahu, bo pomirjen.

Z metlo nad strahove
Morda so v sobi nevidni strahovi, morda čakajo pred oknom otroške sobe. Vse te strahove lahko prepodite z metlo. Jezno mahajte sem ter tja, uporabite še kako čarobno besedo in hudobni strahovi bodo pobegnili. Pa nikar ne pozabite zaklicati za njimi, naj se raje nikoli več ne vrnejo, ker bodo sicer imeli opravka z vami!

Plišaste igračke
Vaš otrok ima najbrž v sobi plišasto igračko ali pa kakšno drugo, njemu ljubo igračko. Položite mu jo na posteljo in mu povejte, da ga bo varovala pred vsemi strahovi. Vso noč bo ob njem in opazovala vsako dogajanje. Strahovi si ne bodo upali niti blizu!

Bodite ob otroku

Takole svetuje dr. Cankarjeva:
„Počakate nekaj minut ob otroku, da se umiri (tako mu daste občutek varnosti). Povejte mu, da sta očka in mamica vedno blizu, da stalno pazita nanj in da vaju lahko kadarkoli pokliče, ko mu bo pretežko. Vem, da se starši vedno 'bojimo', da bomo morali non-stop dežurati v otrokovi sobi in da nas bo otrok kar naprej klical. Marsikdo si tudi misli, da se mora otrok "utrditi" in se naučiti sam spopasti s tem, da ne bo mevža ali razvajenček. A tako razmišljanje ne pripelje daleč oz. lahko s tem nevede in nehote otroku vcepite globok strah in nezaupanje, ki ju nima s kom deliti (čeprav na zunaj izgleda, da je otrok trden, saj vas ne kliče več na pomoč).

Za otroka je veliko bolje in tudi iz lastnih izkušenj lahko povem, da se veliko bolj obnese, če na začetku nekaj dni (oz. kolikor je pač potrebno) malo več časa posvetite otroku, mu stojite ob strani, ste z njim. Na tak način bo dobil občutek varnosti, občutek, da je in bo vse v redu in vam bo tudi zaupal, da boste poskrbeli zanj. Tako se bo postopoma (vsak dan malo bolj) naučil tudi sam obvladovati ta strah, zaradi ohranjenega stika in zaupanja pa vas bo v stiski (brez strahu pred vašo reakcijo) tudi poklical.

S tem boste ohranili dober odnos in zaupanje z otrokom in na prav noben način ne boste okrnili njegove samostojnosti, temveč jo boste preko krepitve njegove pozitivne samopodobe celo vzpodbudili,“ je še povedala psihologinja Petra Cankar. 

Vaše izkušnje dobrodošle na forumu.