Sreča otroka je odvisna od nas staršev, čeprav nanjo ne moremo v celoti vplivati in je odvisna tudi od drugih dejavnikov. A trdno verjamem, da si vsi želimo najboljše za svojega otroka in da smo ključni pri stopnji zadovoljstva naših otrok. Zato se zagotovo trudimo, da bi odraščal v srečnem, zdravem in ljubečem okolju, da bi lahko sledil sanjam, da bi uspel. Ampak, mu znamo dati najlepše darilo v življenju – srečno otroštvo?

Ob pisanju članka sem se spraševala, kaj osrečuje otroke, kaj moramo početi, na kaj bi se morali osredotočiti, čemu bi se morali izogibati ... Kaj naj učim svoje otroke, da bodo odrasli v srečne in optimistične posameznike? Po mojem mnenju ni univerzalnega recepta, saj so edinstveni vsaka družina, vsak otrok ter vsaka mamica in očka, pa tudi okolje, ki nas obdaja. Morda bi se morali vprašati, kakšen zgled jim dajemo in katerih vrednot jih želimo naučiti. Ali pa odgovor poiskati pri njih.

"V življenju sem najbolj zadovoljen, da imam družino, ki me ima rada in me podpira," je razkrilo 78 odstotkov otrok v Sloveniji med raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji, ki sta jo leta 2017 opravila UNICEF Slovenija in Mediana. Skoraj polovica je zadovoljnih, ker so zdravi in ker imajo prijatelje; materialne dobrine so pomembne le desetini. Veliko jim pomeni, da živijo v mirni državi brez vojn, in tudi opažajo, da tehnologija preveč vpliva na življenje in na odnose. Predvsem pa si želijo preživljati kakovosten čas s starši. Včasih samo pogrešajo objem, nasmeh in besede "rad te imam". Tretjina jih je tudi izrazila, da na njihovo razpoloženje najbolj vplivajo razmere v družini, je med drugim pokazala raziskava.

Povezanost je zagotovo eden ključnih dejavnikov za srečo otrok. Torej, morda moramo najprej začeti pri sebi in se truditi za dober odnos s partnerjem. Znano je namreč, da otroci težko prenašajo ločitve in da mnogi čutijo negativne posledice tudi kot odrasli. Navedeno seveda ne pomeni, da bi morali vztrajati skupaj za vsako ceno; pomemben je korekten odnos in razumevanje med starši, pa čeprav so ločeni. 

Poleg lepega odnosa s partnerjem je pomemben stik z otrokom, ki ga je treba začeti graditi od vsega začetka. Številne raziskave, med njimi novejša iz Pediatrične bolnišnice Columbus v Ohiu, so namreč pokazale, da se možgani dojenčkov in malčkov bolje razvijajo, če čutijo ljubezen, objeme in povezanost s starši. Pozneje so tudi bolj čustveno inteligentni, uspešni in nasploh bolj zadovoljni v življenju. Zdrav razvoj že pri ranem otroštvu lahko na primer spodbujamo z objemi, ljubkovanjem, masažo, petjem pesmic, branjem knjig. A pri vsem je izredno pomembno naše splošno počutje in sreča. Stres, napetost, živčnost in negativna čustva namreč skrajno slabo vplivajo in se tudi prenašajo na otroke. Zato se moramo potruditi in biti umirjeni v bližini naših malčkov, če je le mogoče.

Hvalite trud, ne pameti in talenta

V bolj zadovoljne bodo odrasli tudi otroci, ki se znajo pobrati, ko jim spodleti. Ki vedo, da imajo podporo, oporo in spodbudo v družini, čeprav jim ni uspelo ali čeprav so storili nekaj narobe. Ki vedo, da se iz napak učimo, da se bodo ob vsakem neuspehu nekaj novega naučili.

Več raziskav je pokazalo, da ni priporočljivo govoriti otroku, da mu je kaj uspelo, ker je pameten ali talentiran športnik, temveč da je uspeh pogojen s stopnjo truda, ki ga je vložil vanj. Ameriška psihološka zveza (APA) je na primer opravila raziskavo, v kateri so preučevali odziv šolarjev po rešenih matematičnih nalogah. Ene so hvalili zaradi njihovega intelekta, druge zaradi trdega dela. Raziskovalci so ugotovili, da so s hvaljenjem pameti naredili več škode kot koristi, saj je otroke sčasoma postalo strah neuspeha in so čutili hud pritisk. Otroci, ki so prejeli pohvale zaradi truda, so bili po drugi strani bolj trdoživi in vztrajni, pa tudi samozavestni in pozitivno naravnani.

Torej, bolje je opaziti in pohvaliti trud kot sam rezultat. Tako damo otrokom vedeti, da so ustvarjalnost, trdo delo in vztrajnost pomembnejša od samega uspeha oziroma končnega cilja. Prijateljica mi je na primer zadnjič povedala, da jo je njena hči ob vstopu v tretji razred vprašala, ali je trojka dobra ocena. Odgovorila ji je: "Odvisno, kdaj. Če se boš morala za trojko zelo potruditi, bo dobra ocena. Če jo boš dobila, ker se ti ne bo dalo učiti, pa bo tri zelo slaba ocena." Pameten odgovor po mojem mnenju.

Zanimivo in morda se vam bo po vsem prebranem zdelo čudno: ampak, v resnici se ne smemo preveč truditi za srečo svojega otroka. Ne zavijajmo jih v vato, ne izpolnimo jim vseh želja in predvsem ne delajmo stvari namesto njih. Naj občutijo jezo, žalost, nemoč, saj se bodo morali v resničnem svetu soočati tudi z negativnimi čustvi. Na nas je, da jih naučimo spopasti se z njimi in se znova postaviti na noge.

In sreča je povezana s samozavestjo. Zato pohvalimo otroka, ko si zasluži, a vendar ne pretiravajmo. Naj pomaga pri opravilih – naj odnese smeti, pomete, pobriše prah, pripravi mizo. Sreča je dejansko povezana tudi z občutkom pripadnosti in sposobnosti. Po uspešno opravljeni nalogi se bo otrok počutil sposobnega, odgovornega, pomembnega, obenem pa mu bo zrasla samozavest.

O sreči bi lahko dolgo razpravljali, predvsem pa o vlogi staršev pri srečnem otroštvu. Neznani avtor je na primer nekoč dejal: "Včasih se želim vrniti v preteklost, v otroštvo. Ne da bi kaj spremenil, temveč da bi znova občutil lepe občutke." Kako lepo bi bilo, če bi tako mislil tudi vaš otrok, kajne? Jaz srčno upam, da bodo podobno razmišljali moji otroci, ko bodo odrasli.