Pravijo, da je končni cilj že pol prehojene poti … no, ja. Ko se je mala dama prebudila, sem jo oblekla in ji povedala, da danes ne bo pleničk in da mora mamici povedati, ko bo hotela na stranišče …To je bil prej kot ne moj monolog, Bianca je sem ter tja pokimala z glavo in se veselila dneva brez pleničk.

Krpa in vedro sta bila pripravljena in jaz sem otroka vsake dve miniti zasula z vprašanji, če mora lulati. Vsakič sem slišala ne … Potem pa slišim otroka pod mizo z besedami: »Nana ula.« Pod mizo luža, ona vsa smejoča. Metoda podkupovanja. Obljubim liziko. Ta je pri nas zdaj najboljša stvar pod soncem. Ona bi raje uporabila metodo izsiljevanja. Da ji dam liziko in bo pridna. Popustim, kaj pa naj? Odidem v kuhinjo, ko se iz kopalnice zasliši huronski maaaamiii. Premišljujem o tem, da jo je najbrž pičila osa, saj jih mrgoli … a ona se trudi odpeti bodi in pri tem vpije, da jo je najbrž slišati na konec ulice. S skupnimi močmi odpneva gumbke in iz kahlice zazvenijo fanfare. Bianca pa ploska in kriči: »Bave, bave!« (bravo, bravo). Kako malo je potrebno, da smo starši ponosni! Pozabljene so vse lužice po stanovanju, kajti misija je uspela!

Prvi dan je uspešnost 50-odstotna. Kaj to pomeni? Če gledam iz šolskega vidika, to pomeni pozitivno oceno. Torej optimistično lahko trdim, da smo bili uspešni. A jutri je nov dan in pred mano najbrž nove luže … a pot do zvezd je s trnjem posuta. V mojem primeru je bolje rečeno, da je posuta s fino vpijajočimi krpami, mokrimi hlačami in nagajivim pogledom moje navihanke!

Tudi vi uvajate dneve brez pleničk? Zaupajte nam, kako vam gre. Če pa imate kakšen dober nasvet, ga brez odlašanja delite z nami!
 

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na