
Duda ali palček?
Eden najmočnejših refleksov pri sesalcih je prav sesalni. Z njim pride na svet tudi vsak novorojenček, zagotavlja pa mu hrano in tolažbo. Na samem začetku je otrok povsem odvisen od mamine dojke oziroma cuclja stekleničke, kasneje od dude ali palčka. S stomatološkega vidika je zaradi rasti zob najbolje, če otrok ničesar ne sesa, vendar pa je veliko bolje ugoditi otrokovi sesalni potrebi, kot jo zanemariti. Ko je v vprašanju duda ali palček, je treba vedeti, da je prst veliko bolj praktičen, ker je vedno na voljo, vendar tudi bolj težaven, ko pride do odvajanja. Zobozdravnica Mirjam Kovačič zato svetuje, da naj ima otrok dudo v ustih le toliko časa, da se potolaži, umiri, zaspi, potem mu jo vzemite. To pa zato, ker je učinek dude, če je nenehno prisotna v ustih, enak zobnemu aparatu – vpliva tako na pravilno rast zob kot na rast čeljustnega grebena.
Nenehna prisotnost dude v ustih lahko povzroči odprti griz
"Razvade, kot so sesanje prsta, dude ali drugih predmetov, ki jih otrok privzame kot svojo najljubšo igračo, s katero se tolaži, lahko povzročijo nastanek odprtega griza," pravi zobozdravnica Kovačičeva. To pomeni, da se ob ugrizu na zadnje zobe sprednji ne stikajo oziroma pokrivajo. Zobozdravnica pravi, da to ni samo estetska motnja, ampak lahko povzroča motnje pri prehranjevanju, govoru, kasneje pa tudi motnje v čeljustnem sklepu. "Odprte grize urejamo v zgodnji otroški dobi z vajami mišic, kasneje z ortodontsko terapijo,“ še dodaja, pri čemer velja opozoriti, da močnih odprtih grizov kasneje ni možno več zadovoljivo korigirati, zato je treba razvado (sesanje dude ali palca) čim prej odpraviti – seveda na otroku najbolj prijazen način (postopno odvajanje, dudo odnese vila, škrat …).

Izbrati zobno pasto s fluorom?
Zobozdravnica Mirjam Kovačič pravi, da se danes dajanje fluorovih tablet opušča, saj ljudje fluor s hrano privzemamo različno, zato je kontrola nad zaužitim skoraj nemogoča. Pri otrocih je najučinkovitejše nanašanje prav z zobno pasto, pri nanašanju katere pa moramo biti previdni. "Količina paste, ki jo nanesemo na zobno ščetko naj ustreza velikosti otrokovega nohta na mezincu oz. zrno graha oz. zobno pasto na primerno veliko zobno ščetko nanesemo prečno in ne vzdolžno," pravi Kovačičeva in dodaja, da je pri otrocih, starejših od 12 let, priporočljivo uporabljati tudi fluor v obliki gela, ki ga je treba nanesti s posebno čopasto ščetko, lahko pa ga nanesemo tudi v medzobne prostore z medzobno ščetko.
Po priporočilih Evropske akademije za otroško zobozdravstvo (EAPD), ki postavlja smernice za Evropo se otrokova starost in koncentracija fluora v zobnih pastah dvakrat dnevno povezujeta takole:
– 6 mesecev–2 leti: 500 ppm
– 2–6 let: 1000 + ppm
– starejši od šestih let: 1450 ppm
Pri prvih dveh skupinah to pomeni toliko paste, kot je veliko zrno graha, starejši od šest let pa prečno v dolžino enega centimetra. Zobozdravnica še dodaja, da za fluor naše telo nima t. i. homeostatskega mehanizma, ki bi prevelike količine zaužitega fluora izločal oz. ustvaril zalogo le-tega za čas, ko bi bil vnos premajhen.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na
Komentarji (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV