Vas morda sploh ni pogrešal?

Ali pa je slika ravno obratna. Vso noč se zbujate, čutite tesnobo. V vaši hiši manjka pomemben član. Zjutraj takoj odhitite do babice ali prijateljice, kjer je malček prespal, on pa je še vedno ves navdušen in namesto da bi z veseljem odšel domov, vas prosi, če lahko ostane še eno noč.

Za nasvet o spanju drugje smo vprašali Petro Cankar, univ.dipl.psih., spec. zakonske in družinske terapije.

Eden izmed najboljših pokazateljev, kdaj je otrok dovolj star, da prespi pri starih starših, je zagotovo, ko to željo izrazi sam. V primeru dobrih odnosov s starimi starši in otrokovega normalnega razvoja se bo to zagotovo zgodilo tja do otrokovega 5. leta. Ker ponavadi to želijo tudi stari starši, mu že sami kdaj namignejo, da bi prišel k njim za dalj časa. In če je otrok nad tem navdušen, vam ta odziv pove dovolj. Če pa se mu ob tem pojavlja preveč vprašanj, je verjetno še negotov in bi mu to predstavljalo preveliko stisko. Nikakor ne smemo otroka siliti, saj se nam lahko zgodi, da potem še v nekajurno varstvo ne bo hotel, ko bomo to res nujno potrebovali. Zato upoštevajmo otrokove občutke in njegove želje in se o tem tudi pogovorimo. Je pa res, da je velika razlika tudi med prvim in drugim otrokom, saj bo drugi otrok (vsaj gledano z vidika starosti) zagotovo prej prespal pri starih starših – že zato, ker bo tam še nekdo iz njegove družine (brat ali sestra) in zato zanj sprememba ne bo tako velika oz. se ne bo počutil tako sam. Vsekakor pa je dobro začeti s krajšim obdobjem (2 dni – da otrok samo enkrat prespi), potem pa lahko to postopoma – na otrokovo željo – podaljšujemo.
In kaj če se otrok, ko se že odloči za počitnice, premisli in hoče nazaj domov? Sploh večeri znajo biti kritični, ko otroci najbolj pogrešajo dom in svoje starše in si želijo nazaj domov. Kako odreagirati? Univerzalnega recepta ni, presoditi pa je treba v tistem trenutku glede na vse okoliščine, predvsem pa na otrokovo počutje in tudi vaše (ne delajte tistega, kar mislite ali vam drugi govorijo, da je prav – naredite, kar vi čutite, da je dobro za vas in vašega otroka). Mogoče je otrok samo želel slišati vaš glas in se bo pomiril že ob telefonskem klicu.

Pogovarjajmo se o lepih in zabavnih stvareh, ki jih deli s starimi starši, mu mogoče povemo, kako so nas uspavali, ko smo bili majhni, lahko mu tudi povemo, da ga tudi mi pogrešamo, pa ne bo s tem prav nič narobe, poudarimo pa, da se vsak čas vidimo in da nas samo še nekaj ur loči do takrat, ko bomo spet skupaj. Če pa vidimo, da spodbujanje otroka nima nobenega učinka, da je otroku zelo težko, sploh pa, če joče, nima nobenega smisla vztrajati. Ne štejte to kot neuspeh (bodite veseli, da se otrok najbolje počuti doma), ampak znak, da otrok očitno še potrebuje nekaj časa, da bo dozorel za počitnice brez vas. Če boste otroka silili, da ostane, še vsaj 10 let ne bo hotel prespati nikjer drugje. Če pa bo imel možnost izbire, se bo sam veliko hitreje spet odločil za to, da poskusi in bo tudi zelo vesel, ko bo nekje prespal in si s tem tudi še kdaj tega zaželel. Se pa obvezno o teh stvareh prej dogovorite s starimi starši oz. jim povejte svoja pričakovanja.

Svoje mnenje so nam zaupali tudi starši.

„ Moj sin Leon je prvič prespal pri dedku in babici, ko je imel 20 mesecev. In bilo mu je tako zelo všeč, da je ostal ves teden! Sicer me je malo pogrešal, toda vseeno užival. Zdaj ima dve leti in pol in še vedno gre zelo rad k starim staršem. Sedaj se menijo, da bo v poletnem času za teden dni pri njima na počitnicah,“ je povedala mamica Nataša.

„Moji dve hčerki prespita tudi drugje. Brez težav. Prvič sta prespali, ko sta bili stari leto in pol in sicer pri mojih starših, ki živita v isti hiši. Vedno uživata in komaj čakata, da lahko prespita drugje.
Z mojimi starši gresta tudi na morje za nekaj dni in uživata,“ je povedala mamica Živa.

„Oh ja, moja dva sem na to navadila že, ko sta bila dojenčka. Ko sem šla k frizerju sem ju vedno za dve uri ali pa še več pustla pri babici. Pa ko sem šla recimo do Maribora, pa me več kot štiri ure ni bilo nazaj. Ko sta bila stara 5 in 3 leta, sva z možem šla za pet dni na Nizozemsko in sta brez težav ostala pri babici.
Sem zagovornica tega, da je treba otroke navaditi tudi na odsotnost staršev. Kaj če bi recimo morala v bolnišnico? Kam bi ju dala, če ne bi bila vajena zaspat brez mene?! In kdo bi ju sploh hotel vzet, če bi vedel, da bodo težave,“ je povedala mamica Silva.

„Moj je prespal, ko je bil star približno 5 let, in to pri babici. Takrat je imel tako "cigansko" obdobje, ko se mu je to zdelo blazno fino. Potem je šel, prav tako pri 5 letih, z vrtecem na zimovanje v Planico (2-krat so prespali), brez problema, nato še, ravno tako pri 5 letih, z vrtcem v Pineto v Novigrad (prespali 3-krat, brez problema).
Letos je šel v 1. razredu v šolo v naravi v Čermošljice, prespali so 3-krat, brez problema.
K babici pa ne hodi več spat. Zdaj je star 7 let in ga je izgleda "cigansko obdobje" minilo. Temu obdoju pravim tako, ker sem isto opazila pri 3 sestrinih otrocih, pri njih se je v starosti okrog 5 let dogajalo popolnoma enako. Očitno takrat velikokrat nastopi ena stopnja v razvoju, ko se na tak način otrok želi na en način osamosvojiti,“ je povedala mamica Leja.