V 80. letih so starši otrokom dovoli, da počnejo marsikaj, nad čemer se današnje mame in očetje zgražajo.

Otroci so lahko sami ostali doma.

Včasih je bilo normalno, da so otroci sami doma, dokler starši ne pridejo iz službe ali trgovine. Veliko otrok je po šoli samostojno pospravljalo, kuhalo in pisalo domače naloge.

Otroci so vozili kolo brez čelade.

Čelada ni obstajala, starši niso skrbeli, če bo otrok dobil kakšno prasko. Prav tako so bili ščitniki za kolena in komolce nepojmljivi.

V avtomobilu so se vozili brez varnostnega sedeža.

Avtosedeži, sicer ne tako sodobni kot danes, so obstajali že takrat, ampak jih otroci niso uporabljali.

Otroci so se igrali kjerkoli, na čemerkoli, povsod ...

Otroci so se svobodno igrali brez starševskega nadzora. Plezali so po drevesih, se skrivali v gozdu, ob reki, iskali zaklad v kleti ... Starši niso otrok videli po več ur, medtem ko so oni brez skrbi tekali po celem naselju.

Starši niso bili obremenjeni s tem, kaj jedo in pijejo otroci.

Ko so bili otroci žejni, so brez težav pili iz cevi na vrtu ali pipe. V vrtec ali šolo niso nosili svoje stekleničke z vodo, prav tako tam ni bilo postavljenih vodnih balonov s kozarčki.

Starejši bratje in sestre so pazili mlajše.

Včasih je bilo povsem logično, da je starejši brat ali sestra pobral mlajšega v vrtcu ali da sta šla skupaj v šolo. Doma sta bila sama, dokler niso prišli starši.