Veliko družin se v času epidemije sooča z mnogimi stiskami, saj sta zadnji dve leti prinesli s seboj ekonomsko in gospodarsko nestabilnost, strah nas je, kaj bo prinesla letošnja zima, število okuženih narašča. Ob vsem tem je veliko staršev izgubilo službe, finančno stabilnost, nekateri odnosi so se začeli krhati, vrtci in šole so se zapirali, ljudje so pod vse večjim stresom. Čeprav se kot odrasli trudimo, da naše stanje ne bi vplivalo na otroke, vsaj zavestno ne, pa se rado zgodi, da prav oni čutijo hude posledice tega stanja. 

Ameriška akademija za pediatrijo je zato objavila nove smernice, ki bodo staršem lahko pomagale pri podpori čustvenega stanja otrok v času pandemije. »Tudi v teh težkih časih so ravno starši tisti, ki lahko v svoji družini ustvarijo pozitivno vzdušje,« je dejala Carol Weitzman iz pediatrične bolnišnice v Bostonu. Z njo se strinja tudi Željko Ćurić, ki je isto poudaril v intervjuju za naš portal. 

Znaki tesnobe in stresa pri otrocih 

Če so se navade in rutine vašega otroka v zadnjih nekaj mesecih spremenile, predvsem zaradi posledic epidemije, kot so ločitev staršev, prebolevanje bolezni, težave z duševnim zdravjem v družini, prepiri, finančne stiske, izguba službe enega od staršev ipd., se lahko zgodi, da vaš otrok začne nazadovati. Recimo da se je otrok že odvadil od plenice, pa znova moči posteljo ali spodnje perilo. »Bodite pozorni tudi na dejstvo, da si znajo otroci v predšolskem obdobju ob stresnih trenutkih izmišljati različne zgodbice o pošastih ali drugih nevarnih bitjih, lahko pa se pojavijo tudi težave z nespečnostjo ali nočnimi morami,« je opozorila Kathleen Mulrooney, direktorica programa za duševno zdravje novorojenčkov in mlajših otrok Zero to Three.

Nekateri otroci lahko kažejo svojo stisko z anksioznostjo ob ponovni vrnitvi v vrtec ali šolo, spet drugi pa lahko kažejo stres s pomanjkanjem apetita in zavračanjem hrane ali pa – obratno – lahko pričnejo s prenajedanjem. Otroci lahko svojo stisko izražajo tudi tako, da se začnejo zapirati vase in postanejo molčeči ali pa razdražljivi in agresivni. Če opazite kakršne koli znake, ki bi kazali na duševno stisko vašega otroka, se posvetujte s svojimi bližnjimi, prijatelji, po pomoč pa se lahko obrnete tudi na osebnega pediatra ali otroškega psihologa. 

»Zelo pomembno je, da otroci ne glede na situacijo vedno čutijo vašo toplino, ljubezen, skrb in doslednost,« opozarja strokovnjakinja Emma Adam. Strokovnjaki zato svetujejo, da enkrat tedensko organizirate družinski sestanek, na katerem se boste lahko iskreno pogovorili o svojih čustvih in počutju. Če se otrok ne bo želel pogovarjati, mu enostavno dajte vedeti, da ste tu zanj, in ga objemite ali pa mu pripravite njegovo najljubšo jed. 

Če se vaš otrok sooča z negativnimi mislimi, mu jih pomagajte preusmeriti v pozitivne. To je precej pomembno, saj misli vodijo do čustev, opozarjajo strokovnjaki. Če se je vaša družina v preteklem obdobju soočila z izgubo in je vaš otrok žalosten, bo prav gotovo potreboval svoj čas, da se pomiri. Vi pa mu ob tem recite: »Včasih je okej tudi, če se ne počutiš dobro.« Naj ve, da čustev ni dobro potlačiti vase, temveč se je pomembno o njih pogovoriti. V vsakem primeru pa bodite tam, če bo vaš otrok potreboval pogovor, in mu zgolj prisluhnite.