Slovenija je prepletena s številnimi kulturnimi vplivi, zato praznike Prekmurci praznujejo nekoliko drugače kot Štajerci in ti drugače kot Primorci ali Notranjci. Imamo tako bogastvo praznikov in toliko vsebinskih različic enega praznika, da smo glede tega zagotovo najbogatejši narod na svetu, pravi dr. Vito Hazler.

V današnjih časih se povečuje zanimanje za dediščino, tradicijo in kulturno izročilo. Toda tako javnost kot nekatere stroke pozabljajo na geografski, časovni, socialni in funkcionalni okvir praznikov in na njihovo vsebino.

Dr. Vito Hazler nam je povedal svojo zgodbo: kako je decembrske praznike doživljal v Spodnji Savinjski dolini v času socializma kot otrok učiteljice in kakšno je bilo obdarovanje med letoma 1960 in 1980. Takrat jih niso praznovali nič bolj in nič manj kot danes, le oblike srečevanj in stikov med ljudmi so bile drugačne.

Stric Miklavž je prinesel …

Oblast je po vaseh Savinjske doline dovoljevala obhod sv. Miklavža, ki so ga do leta 1952 prirejali tudi v osnovnih šolah. K njim, v šolsko stanovanje, ni Miklavž nikoli prišel, a je bil mali Vito vedno deležen darov – od orehov, parkljev in Miklavža, do čokolad, igrač, oblačil in še drugega. »Miklavž« (to je bila seveda mama) je darove vedno prinesel zvečer. Nato je sledilo odvijanje daril, večerja in nato spanje.

Ho, ho, ho …

Obdaril ga je tudi Božiček, ki je bil enako skrivnosten kot Miklavž. Otroci so dobili čokolado, bonbone, fige, pletene rokavice in nogavice, perilo, tudi smuči in sanke. Božiček je darila postavil pod novoletno jelko, ki je bila v prvih letih Vitovega otroštva osvetljena s svečami, pozneje (okrog 1975) pa z električnimi lučkami. Jelko so vedno krasili dan pred božičem, iz svojega gozda jo je prinesel družinski prijatelj.

Veliki, bradati dedek Mraz

Otroke so obdarili tudi na silvestrovo. Takrat »je nosil« dedek Mraz in dobili so podobna darila kot za Miklavža in Božička; »obdarovalec« je skrbel le za to, da se darila niso preveč ponavljala.

Otroci so tudi v šoli dobili darila od dedka Mraza, in sicer dan ali dva pred silvestrovim, odvisno od prostih novoletnih dni. Če je bil sneg, se je dedek Mraz pred šolo pripeljal s sanmi in konjsko vprego. Dedek Mraz je bil ponavadi odrasel moški, član šolskega sveta ali član sveta staršev. Oblečen je bil v kožuh, z obvezno polhovko na glavi, rokavice in škornje. Spremljale so ga snežinke (sošolke). Darila je dedek Mraz razdelil v telovadnici ob veliki okrašeni jelki, otroci pa so nastopali.

Darovi premožnih družin po vaseh, trgih in mestih so se razlikovali od darov pri večini prebivalcev; razlike so bile tudi od družine do družine.

Stara šega iz Horjulske doline

Horjul z okolico je bil v dobi socializma slabo zapisan pri oblasteh. Zato so na Miklavžev večer v kraj poslali miličnike, ki naj bi preganjali sprevod, še posebej zamaskirane parklje. A zviti Horjulci so prelisičili miličnike in oblasti tako, da so Miklavžev obhod izpeljali že 28. novembra, dan pred velikim državnim praznikom.

Ta šega se je ohranila tudi po osamosvojitvi. 28. novembra pripravlja Miklavžev obhod odraščajoča mladina, pravega, na Miklavžev večer, pa polnoletni mladeniči in mladenke.