Willien in Edward sta na videz povsem običajna brata. Williem je star devet, Edward je dopolnil pet let. Povezuje pa ju veliko več kot le sorodstvena vez. Mali Edward je lani bratu dobesedno rešil življenje!

Zbolel pri petih

Williem je pri petih letih zbolel za akutno limfoblastno levkemijo, najbolj pogosto obliko krvnega raka v otroštvu. “Ves čas je bil zaspan in ni se počutil dobro, vendar mi je zdravnik rekel, da je le virus in naj mu dajem ibuprofen,“ se spominja njegova mama Mandy. “Vedela sem, da je nekaj hudo narobe, ko smo šli gledat ognjemet, Williem pa se je le stisnil k očetu, namesto da bi se zabaval z drugimi otroki.“

Malček je imel tudi ranico na ustnici, ki se kar ni in ni zacelila. 35-letna Mandy in njen 47-letni partner Nick sta sina odpeljala v krajevno bolnišnico, kjer so potrdili, česar sta se najbolj bala. “Edward je bil star komaj šest tednov in sestre so ga odnesle stran, nama pa so sporočili grozljivo novico,“ pravi mama. “Vedela sem, da mora biti resno. Ko sem zaslišala besedico levkemija, se mi je porušil svet.“

Takojšnje zdravljenje

“Takoj smo bili vrženi v svet kemoterapije in krvnih preiskav, o katerih nismo vedeli nič.“ Družino so odpeljali v najboljšo londonsko bolnišnico za zdravljenje raka. Takoj so začeli s triletnim programom zdravljenja, skozi katerega se je Williem uspešno prebijal. “Proti koncu zdravljenja je bil res slaboten,“ se spominja Mandy, ki je pustila službo, da se je lahko povsem posvetila skrbi za sina.

“Izpadli so mu čudoviti svetli lasje in komaj je lahko hodil, saj so ga tako bolele noge. Hotela sem ga le dvigniti in z njim pobegniti stran od vsega tega.“ Aprila lani je končno lahko zapustil bolnišnico. Vendar je družinska sreča trajala le kratek čas. Po treh mesecih so izvedeli, da se je rak vrnil.

Edino upanje

Staršem so povedali, da je edino upanje za Williema presaditev kostnega mozga, in na presenečenje družine je bil njegov bratec Edward popoln darovalec. Možnosti, da bi bil brat ali sestra lahko darovalec, so le 25-odstotne. “Zame je imela sreča grenak priokus. Nick je bil navdušen, vendar je to pomenilo, da bosta oba najina dečka v bolnišnici,“ pravi Mandy.

Par je takrat triletnemu Edwardu povedal, da ima čudežno kri, ki lahko pomaga njegovemu bratu. Williem je bratcu napisal ogromno zahvalnih voščilnic. “Edward je bil star komaj tri leta. Ni vedel, kako zelo je pomagal, vendar je naš mali junak.“ Po presaditvi je moral Williem 27 dni preživeti v izolaciji, saj mu je odpornost tako padla.

Nov začetek

“Z Nickom sva morala nositi posebna oblačila, vedno sva se morala tudi preobuti in si umiti roke, preden sva šla k njemu. Z babico in teto se je lahko pogovarjal samo skozi vrata,“ je povedala Mandy. Pogumni deček je domov prišel oktobra, sedaj pa se že veseli, da bo lahko šel nazaj v šolo.

Sedaj je Williem kot vsi običajni devetletniki. Rad prepeva, gleda televizijo in se vozi s kolesom. “Lasje mu počasi spet rastejo, nad čemer je navdušen. Komaj čaka, da bo zopet videl svoje prijatelje. Prestal je več, kot bi moral otrok njegovih let, vendar smo sedaj veseli, da bo naša družina zopet lahko normalno zaživela!“