Profesorica matematike na univerzi Stanford, Jo Boaler, je leta 2016 objavila rezultate raziskave z naslovom "Zakaj bi morali otroci pri matematiki uporabljati prste?". V njej ugotavlja, da so lahko prsti odlični pripomočki predvsem za mlajše in da otroci, ki se bolj zavedajo svojih prstov, praviloma bolje rešujejo računske naloge. V raziskavi je bilo govora tudi o zavedanju, ali je otrok zmožen začutiti in prepoznati denimo desni palec, čeprav ima dlani skrite pod mizo. Nevroznanstveniki so namreč prepoznali povezavo med delom možganov, ki nadzoruje zavedanje prstov, in matematiko, ter zaključili, da gre pri uporabi prstov pri računanju za senzorično-motorično izkušnjo z neposredno povezavo med gibanjem prstov in telesa ter delovanjem možganov. In učenci, ki so uporabljali prste pri enostavnih izračunih, so imeli večkrat pravilen rezultat, so ugotovitve raziskave.

Otroci nas s svojim razmišljanjem, pametjo, zavedanjem in izjemno zmožnostjo opazovanja presenečajo na vsakem koraku. Matematike se začnejo učiti že v zelo zgodnjem otroštvu, čeprav se mi odrasli tega ne zavedamo in jih v resnici niti ne usmerjamo. "Takrat gre bolj za 'matematiko preživetja', ki je potrebna za sodelovanje z okolico in ki ne potrebuje nekega posebnega uvoda," je razložila direktorica Brainobrain Slovenija Tea Grbić. Otrok se namreč sprva uči spontano in naravno. "Po dopolnjenem prvem letu že razume, da nekatere igrače spuščajo glasove, druge pa ne, in da je ena stvar večja od druge. Tri- in štiriletniki pa že začnejo razvrščati stvari po barvi, velikosti in namenu," je opisala. Bolj usmerjeno spoznavanje matematike pa se začne pozneje. "Pri nas smo mnenja, da lahko otroci že bolj usmerjeno delujejo nekje od četrtega oziroma petega leta dalje. Pri tej starosti že prepoznajo številke do 10 oziroma 20, znajo kopirati ali narisati preproste simetrične oblike, kar pomeni, da imajo že malo razvito fino motoriko. Hkrati so tudi že dovolj socializirani za interakcijo v skupini," je pojasnila.

In medtem ko so povečini še pred 30, 20 leti v šolah odsvetovali ali celo prepovedovali uporabo prstov in drugih pripomočkov, je danes drugače. "V današnjem času lahko najdemo ogromno različnih pripomočkov in jaz bi zagotovo izpostavila abak. Vsekakor si bodo otroci lažje zapomnili in se tudi lažje naučili, če bodo uporabljali pripomočke, na primer razne plakate, kamenčke, ki jih najdemo v gozdu, kocke. Tako se bodo lahko učili s pomočjo vizualnega kanala in tudi z dotikom," je pojasnila. Priporoča tudi uporabo prstov. "Ne vidim nobene težave, če otrok uporablja prstke. Otroci so večinoma vizualni tipi, z gledanjem in premikanjem prstkov veliko lažje razumejo, kaj počnejo. Prstki so podobno kot v našem programu kroglice na abaku. Ko otrok postane dovolj samozavesten oziroma ko večkrat ponovi določeno vajo seštevanja ali odštevanja, bodo tudi prstki pozabljeni," je poudarila.

V obšolskem programu Brainobrain, ki je med drugim namenjen spodbujanju enakomernega razvoja leve in desne polovice možganov, delajo po metodi, za katero so za leto 2017 prejeli prestižno nagrado Best Kids Education Brand Award. Obiskujejo ga otroci od četrtega leta starosti in že najmlajši se naučijo sposobnosti hitrega seštevanja, odštevanja, množenja in deljenja večmestnih števil. "Metoda Brainobrain je enostavna, zabavna in otrokom zelo privlačna. Otroci se prve tri, štiri mesece učijo računati z abakom, na višjih stopnjah pa potem nadaljujejo z računanjem brez abaka. Abak si morajo tedaj vizualizirati oziroma si ga predstavljati v "glavi" in z njim računati v mislih. Otroci se tako učijo biti pozorni na svoje misli, kadar vadijo uporabo svojih vizualnih abakov, je aktivirana njihova domišljija," je razložila. Pri njih otroci računajo v mislih, postanejo bolj motivirani, samozavestnejši, pogumnejši, znajo si postavljati osebne cilje, razvijajo vztrajnost in vedo, da je za uresničevanje ciljev treba tudi dalj časa delati, je opisala. "Naši bobki začnejo razmišljati na drugačen način, iščejo izzive in tudi rešitve," je dodala.

Sicer pa po njenih izkušnjah otroci povečini sploh nimajo strahu pred matematiko, pred seštevanjem, odštevanjem in številkami. "Številke so v bistvu kroglice na abaku in otroci vidijo sliko kroglice namesto številke. Ko jih premikajo, torej seštevajo ali odštevajo ter pozneje množijo in delijo, dobijo rezultat, ki je spet v obliki kroglic, in vsaka kroglica ima svojo vrednost. Rezultat na abaku pa preberemo točno tako, kot ga vidimo, in zato lahko že majhni otroci s pomočjo abaka izračunajo dvomestne, tromestne rezultate in jih tudi zapišejo," je razložila. Kako pa pomagati otroku, ki mu matematika ne leži in ki je morda zato tudi manj motiviran? Kako ga navdušiti? "Veliko otrok, pa tudi odraslih, ima strah pred matematiko, številkami. Če številke vidimo kot sliko ali kot kroglice na abaku, pa naenkrat niso več tako grozne in strašljive. Če štejemo in premikamo lego kocke ali kekse na krožniku skozi igro, je seštevanje in odštevanje lahko precej bolj zabavno," je poudarila.

Tako torej. Če se vrnemo k prvotnemu vprašanju – ali naj otrok pri računanju uporablja prste in pripomočke – je odgovor da. Vsaj v najmlajših letih je to celo zelo zaželeno in pozneje, ko bo otrok zrel in pripravljen, si bo prste, kamenčke, kroglice predstavljal v mislih in v svoji domišljiji. Vmes pa bo spoznal, da so številke zabavne, matematika in računanje mu bosta v veselje in motivacija bo na višku.