»Otrok naj ne bo mlajši od treh let, za uhančke naj se odloči sam, pa še takrat si otroci velikokrat premislijo. Postopek ni zelo boleč, lahko pa se otrok ustraši poka pištolice, s katero vstavimo uhanček v ušesno mečico. Večkrat se zgodi, da si potem ne pusti preluknjati še druge mečice. Takrat ga ne silimo. Uhanček, ki ostane, mamica spravi. Ko je otrok pripravljen, prideta nazaj in postopek ponovimo še na drugem uhlju,« je povedala kozmetičarka Marjanca Božič Kostanjšek.

Uhani za otroke ne smejo vsebovati niklja. Ponavadi se za prve uhančke uporabi tako imenovane medicinske uhane. Ti ostanejo v ušesnih mečicah od tri do štiri tedne. Včasih pa so otroku všeč in jih kar obdrži, kar ni nič narobe.

Prebadanje ušesne mečice

»Seveda, občutek pri prebadanju je malce neprijeten, ampak traja le sekundo. Najprej s svinčnikom naredimo pikico na ušesni mečici, kjer naj bi bil uhanček. Otroku pokažemo pikice v ogledalu. Potem razkužen uhan vstavimo v tako imenovano pištolico, 'pok' in uhanček je v ušesni mečici,« je povedala Božič Kostanjškova.

Nasvet pediatrinje

»Ker je hrustanec v uhlju višje, se pri prebadanju ušesne mečice ne poškoduje. Mečica je sestavljena le iz kože in podkožnega tkiva in zaradi prebadanja naj zdravstevih težav ne bi bilo. Je pa nevarno, če otroku prebodemo hrustanec, ki je višje v uhlju. To povzroči zastoj rasti le-tega. Majhni otroci, ki morajo že v rosnih letih na željo svojih staršev nositi uhane, naj imajo take iz čistega zlata. Če se mesto vboda zagnoji, je potrebno uhan odstraniti in kožo spirati s kamiličnim čajem. Če se vnetje širi, je potreben obisk pri zdravniku. Ta bo po vsej verjetnosti predpisal antibiotično kremo,« je dejala pediatrinja Alenka Šumer Pirc.