To pomeni, da 104 milijoni otrok, starih med pet in 17 let, ki živijo v državah, kjer divjajo vojne ali so jih prizadele naravne katastrofe, nimajo možnosti izobraževanja, izhaja iz poročila, ki ga je objavil Unicef.

Vsak peti otrok v teh državah ni nikoli hodil v šolo, dva od petih pa nista nikoli zaključila osnovnošolskega izobraževanja.

V poročilu Ukradena prihodnost Unicef opozarja, da so razmere najslabše v desetih afriških državah, med katerimi izstopajo zlasti Niger, Srednjeafriška republika, Južni Sudan in Eritreja.

"Ko v državah divjajo vojne ali jih prizadenejo naravne katastrofe, postanejo otroci in mladostniki dvakratne žrtve," opozarja izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore.

Zaradi vojn ali naravnih katastrof bodo namreč v bližnji prihodnosti njihove šole poškodovane ali uničene, okupirale ali celo namerno jih bodo napadle vojaške enote. Otroci se tako pridružijo milijonom mladih, ki ne hodijo v šolo, ko se razmere uredijo, pa se običajno v šole ne vrnejo več in ne nadaljujejo z izobraževanjem, opozarja.

Na dolgi rok pa so otroci na teh območjih žrtve zato, ker se bodo tudi v prihodnje soočali z revščino.

Poročilo, objavljeno ob začetku zasedanja Generalne skupščine ZN, poziva k večjim investicijam v izobraževanje. Po podatkih Unicefa je na globalni ravni za izobraževanje namenjenih manj kot štiri odstotke humanitarnih sredstev.