Otroci obožujejo hrano – seveda to pomeni hrano, ki jim je dobrega okusa. Obožujejo sladkarije, obožujejo piškote, obožujejo čips in druge razne slane prigrizke. In vse to je v redu, če je ta hrana v odmerjenih, premišljenih količinah. Kako pa je s tem, če to hrano uporabimo za podkupovanje? Na primer, ko se otrok noče usesti v avto sedež ali ko se noče pomiriti ali pa ko pride do izbruha jeze v nakupovalnem centru? Hitro pride do trenutkov, ko želimo situacijo rešiti čim hitreje in lažje.

 Toda nova študija pravi, da tega ne bi smeli početi, saj ima lahko takšna taktika prisilnega prehranjevanja neželene učinke in povzroči čustveno prenajedanje. Čustveno prenajedanje ali prehranjevanje kot odgovor na čustva pa ima lahko dolgoročne negativne učinke, kot so nezdravi vzorci prehranjevanja, težave s težo in razvoj motenj hranjenja.

Študija, objavljena v reviji Appetite, je poskušala ugotoviti, ali je za čustveno prenajedanje, do katerega lahko pride, odgovorno starševsko siljenje k hrani, torej uporaba hrane za nadzorovanje otrokovih čustev. V ta namen so raziskovalci vključili 221 mater štiri- in petletnih otrok, vključene pa so bile samo matere, ki so bile izrecno pripravljene na doslednost. Vsi sodelujoči so najprej izpolnili anketo, v kateri so opisali način hranjenja in vedenje otroka glede hrane.

Matere so morale otroku ponuditi hrano v štirih različnih pogojih: za uravnavanje otrokovih čustev, kot nagrado, za ponudbo hrane v čustveno nabitih situacijah in za spodbujanje ali odvračanje od določenih vedenj s hrano. 

Študija je nepričakovano pokazala, da kakršno koli prisilno hranjenje – torej podkupovanje s hrano za umiritev situacije – pomeni slabšo čustveno regulacijo pri otrocih, to pa so nato povezali s povečano nagnjenostjo k čustvenemu prenajedanju. Čeprav ima študija omejitve, saj temelji na samoocenjevanju in kratkoročnih podatkih ter na dejstvu, da je ocena vključevala le matere, rezultati vseeno kažejo na pomembno povezavo med materinim vedenjem in prehranskimi navadami otrok.

Vir: miss7mama