Milica Novković iz Beograda je avtorica knjige Družinski priročnik, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. Dolga leta je bila učiteljica književnosti, ki je v beograjskih šolah celih 25 let uveljavljala vzgojo brez kazni in nagrade. Govorimo o ustvarjalni vzgoji, nastali v Srbiji leta 1932, njen ustanovitelj pa je preminuli pedagog Peter Savić. Po njegovi smrti je Novkovićeva odprla zasebni vrtec in ugotovila, da se principi ustvarjalne vzgoje lahko prenesejo na družino v najširšem smislu.

Milica Novković je za naš portal pojasnila osnovne principe ustvarjalne vzgoje.

"Ustvarjalna vzgoja je čustveni vpliv na otroka v daljšem časovnem obdobju brez uporabe blage prisile. Pod tem izrazom razumemo vzgojo brez nagrajevanja, kaznovanja, brez pretiranega zaščitništva, verbalizacije in brez zlorab učenja s posnemanjem."

Nam lahko metodo nekoliko podrobneje predstavite?

"Otrok ne nagrajujemo in jih ne kaznujemo. To so vzgojni principi, ki segajo globoko v začetke prejšnjega stoletja. Naj navedem primer: da izpolni našo željo, otroku v zameno ne ponudimo čokolade, ali mu vzamemo najljubšo igračo, če ne poje kosila. To so blage, tako imenovane mehke kazni, ki lahko kasneje v življenju privedejo do pohlepa, agresije, avtoagresije, lenobe... Enako je z verbalizacijo, kjer gre za prefinjeno obliko prisile. Starši otrokom na lep in blag način razlagajo, kako morajo biti ubogljivi, se lepo obnašati, ne smejo lagati... Resnici na ljubo pa gre pri tem za prvinski nagon, nekaj, kar otroci že z rojstvom prinesejo na svet. Razkorak med željami in možnostmi neizogibno pripelje do konflikta. Oblastni (avtoritarni) sistem vzgoje namreč zahteva nemogoče.

Naj omenim še obliko učenja s posnemanjem. Otrok, ki je odraščal v oblastnem sistemu, nikoli ne bo spoznal moči in lepote višje oblike učenja - samoučenja. S posnemanjem malček osvaja vsa verbalna znanja, ki jih ustvarjajo starši, vzgojitelji in učitelji. Predmeti posnemanja so negativni in pozitivni vzori, idoli, moda, glasba, politika, mediji in čustvena stanja, zlasti staršev. Tam, kjer je posnemanje, ni več ljubezni do dela in tam ni ustvarjalne inteligence, ni samovzgoje in s tem pozitiivne rasti."

Če prav razumem, je potrebno blago prisilo popolnoma odstraniti, da se bo otrok lahko razvijal v skladu z naravnim ritmom?

"Zagotovo. Vse naštete oblike mehke prisile je potrebno ukiniti, kar pa seveda ne pomeni, da otroku ne postavimo jasnih meja. Otrok mora vedeti, kaj je zanj dobro in kaj ne. Starši igrajo v tem primeru ključno vlogo, saj so prva avtoriteta in vzor."

Trdite, da je sodobna družina bolj oblastna od tradicionalne. Kako je to mogoče, ko pa smo bili prepričani, da je demokracija prinesla veliko svobode vsem, tudi družini?

"Kot sem že dejala je pet oblik mehke prisile nekakšna prepreka na poti k duhovni rasti otroka. Blaga ali mehka prisila je glavni vzrok naših problemov, naše neprestane napetosti in potrebe po sproščanju. Običajno kasneje privede v agresijo, avtoagresijo, alkohol, drogo, lenobo, kriminal, kopičenje denarja, ki nam ponuja iluzijo moči in varrnosti, neprestano menjavo partnerjev in seks brez ljubezni. Sedaj vam je verjetno jasno, zakaj trdim, da je sodobna družina bolj oblastna od tradicionalne. Tradicionalna vzgoja je počivala na dveh vzgojnih modelih, sodobna počiva na petih."

Torej ni razlike med "klasičnimi" udarci in mehko prisilo, kot jo imenujete vi?

"Nobene razlike ni. Vse, kar prihaja od zunaj - in prisila prihaja od zunaj - ustavlja otrokovo notranjo rast. Družina se srečuje z vedno večjim številom problemov, ki pa so le proizvod družbenih problemov. Dozdeva se nam, kot da ni izhoda iz težke družinske in družbene situacije. Na srečo ponuja ustvarjalna vzgoja zelo učinkovito rešitev na poti k tako željeni spremembi. Prihaja do spremembe zavesti v družini, ki daje dobre in pozitivne rezultate tudi na družbeni ravni. V končni fazi je družba le skupek ogromnega števila družin. Vsaka družba si želi, da bi se zmanjšalo nasilje v družini, v vrtcu, v šoli, na ulici... In ustvarjalna vzgoja pri tem ponuja relativno hitro in zanesljivo rešitev."