Ravnateljica tamkajšnjega vrtca Tončika Kovačević je ponosna, da je v njihovem vrtcu kar pet parov dvojčkov. Tudi sama ima šestletni vnukinji, dvojčici Eno in Rino, ki sta sicer že v starejši skupini. Zanimivo skupinico dvojčkov pa sestavljajo petletni Nina in Andrija, Leon in Luka, Pia in Marta in najmlajši, štiriletni dvojčici Marita in Nela. Tako je v tej skupini kar 30 odstotkov otrok dvojčkov.

„Dvojčki so nekaj najlepšega, kar človek lahko ima, nenavadno so povezani med seboj, doma se skupaj igrajo, v vrtcu pa s svojimi vrstniki,“ pravi ravnateljica.

Šestletni dvojčici pravita, da ju ne moti, ker sta ves čas v središču pozornosti. Nič nimata proti, da ju ljudje ustavljajo na ulici in sprašujejo po imenu, pozornost jima prav godi. Ljudje ju najpogosteje sprašujejo, kako ju starši sploh ločijo.

Malčki so že „navihani“

Pet parov dvojčkov in trojčki so prava senzacija hvarskega vrtca. Nekateri od njih se že močno zavedajo svoje posebnosti in podobnosti. Ravnateljica pove, da so si malčki nekoč med seboj zamenjali zgornje dele oblačil. A so jih vzgojiteljice hitro prepoznale, ker so si po karakterju vseeno različni.

Tudi v naših vrtcih

Tudi pri nas se najde kakšna zanimiva skupinica. V vrtcu Škratek Svit v Vodicah imajo v skupini tri pare dvojčkov.

"Naša skupina Želve je prav posebna. Med devetnajstimi otroki so kar trije pari dvojčkov! V skupini se je septembrsko uvajalno obdobje, ki je načeloma zelo rutinsko, pokazalo za nadvse zabavno in tudi bolj naporno. Naleteli smo na vprašanja, kako ločiti dvojčke med seboj, jih spodbujati, da se spoznajo in igrajo še z ostalimi otroki. Opazili sva namreč, da se dvojčki zelo zanašajo drug na drugega in so pri igri celo samozadostni. Prav tako je v vsakem paru dvojčkov en otrok dominanten, nekateri celo odgovarjajo v imenu svojega brata ali sestre. Tako se drugi dvojček zanaša na prvega in posledično počasneje razvija lastno identiteto," sta povedali vzgojiteljici Petra Gams in Tanja Potočnik.

"Spoznali sva, kako pomembno je, da dvojčke obravnavava kot dva posameznika. Pri tem je bila dobrodošla tudi pomoč staršev, ki otrok ne oblačijo identično in so nama zaupali majhne posebnosti, po katerih jih ločijo sami. Meniva, da je najboljši začetek obravnavanja dvojčkov kot posameznikov poznavanje njihovih imen, saj je prav lastno ime del naše identitete."