Raziskovalci z Otoka pravijo, da so strupeni učinki svinca na centralni živčni sistem očitni celo, če imajo otroci v krvi manjšo količino svinca od t.i. še varne. Strokovnjaki se zavzemajo za to, da bi varno količino še prepolovili.

Tiskovni predstavnik britanske Agencije za varovanje zdravja pravi, da bi morala biti izpostavljenost tej zdravju škodljivi kovini ne glede na vsa priporočila minimalna. Svinec so v Veliki Britaniji z zakonom prepovedali v barvah in bencinu, vendar je v okolju še vedno prisoten.

Polovica mestnih otrok

S študijo, ki so jo zasnovali na bristolskem Centru za zdravje otrok in mladine, so hoteli ugotoviti, ali svinec vpliva na vedenje in intelektualni razvoj otrok. Raziskovalci so vzeli vzorce krvi 582 otrok, starih 30 mesecev. Že takrat je imelo 27 odstotkov otrok v krvi več kot pet mikrogramov svinca na deciliter.

Varna količina svinca v krvi naj bi bila deset mikrogramov na deciliter krvi, kot je leta 1991 določil ameriški Center za preprečevanje in nadzor bolezni. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) ocenjujejo, da ima kar polovica mestnih otrok po svetu, mlajših od pet let, v krvi več kot deset mikrogramov svinca.

Vpliv opazen kasneje

Bristolski raziskovalci so redno spremljali napredek otrok in nato ocenili njihov akademski napredek ter vzorce obnašanja, ko so dopolnili sedem ali osem let. Upoštevali so vse dejavnike, ki bi lahko kakorkoli vplivali na rezultate.

Ugotovili so, da ima ravno količina svinca v krvi pri 30 mesecih starosti pomembno vlogo. Odkrili so povezavo med svincem in uspehom v šoli, vedenjem v družbi in hiperaktivnostjo.

Pri otrocih z do petimi mikrogrami svinca na deciliter krvi niso opazili očitnega učinka. Tisti, ki so imeli v krvi od pet do deset mikrogramov svinca na deciliter, so imeli težave z branjem in pisanjem. Na preizkusih znanja so se otroci, ki so imeli pet let po začetku študije v krvi že 10 mikrogramov svinca na deciliter krvi, imeli za tretjino slabšo oceno od ostalih. Pri otrocih, ki so imeli v krvi t.i. varne količine svinca, so opazili vzorce asocialnega vedenja in hiperaktivnost.

Avtisti v večji nevarnosti

Čeprav je imela le tretjina otrok, udeleženih v študiji, v krvi pol toliko svinca, kot naj bi bilo še varno, vodilni raziskovalec, profesor Alan Emond pravi, da so rezultati zaskrbljujoči. Poudarja, da je količina svinca v telesu eden mnogih dejavnikov, ki vplivajo tudi na izobrazbo. “To nas je opomnilo, da so okoljski dejavniki pomembni,“ je povedal. Emond tudi meni, da bi morali pediatri temu posvečati več pozornosti. Otroke, ki imajo vedenjske težave, bi morali dati na preiskave krvi, da bi ugotovili, če je vzrok zanje morda ravno svinec.

Študijo so začeli, ko so bili otroci stari približno dve leti in pol. Najverjetneje otroci v tej starosti zaužijejo največ svinca. Takrat namreč nosijo vse v usta, saj tako raziskujejo svoje okolje. Emond pravi, da je to običajna faza, ki jo prerastemo. Vendar lahko to pri otrocih, ki imajo razvojne težave kot je avtizem, traja dlje. Kar pomeni, da so ti otroci toliko bolj ranljivi.

Manj kot pred 20 leti

Predstavnik britanske Agencije za varovanje zdravja zato opozarja: “Agencija svetuje, naj bo izpostavljenost svincu kar najmanjša. To je že dolga leta stališče Velike Britanije in zdravstvenih organizacij po vsem svetu.“ Poudaril je še, da so meritve pokazale, da so se količine svinca v krvi otrok in odraslih v zadnjih dveh desetletjih močno zmanjšale, predvsem zaradi teh priporočil.