Otroci se morajo odrekati določenim dobrinam, ki se zdijo večini samoumevne. Pogosto nimajo svoje sobe in se slabše prehranjujejo, zaradi česar pogosteje zbolijo. Prav tako so revni otroci pogosto družbeno izolirani, saj si na primer ne morejo privoščiti popoldanskih aktivnosti, študijo povzema nemški medij Deutsche Welle (DW).

Revni otroci imajo težave tudi pri izobraževanju, saj je njihov učni razvoj precej bolj problematičen kot pri otrocih, ki živijo v družinah z urejenimi prihodki in socialno varnostjo. Dlje kot otroci živijo v revščini, večja je verjetnost, da bo nanje vplivala negativno. Tudi na univerzah so otroci staršev tako imenovanih prejemnikov socialne pomoči bolj izjema kot pravilo, je za DW obrazložila Anette Stein iz Bartelsmann Stiftung.

Med bolj ogroženimi so otroci staršev samohranilcev, ki imajo vsaj še enega brata oziroma sestro. Tudi predel države, kjer odraščajo, vpliva na ogroženost. Na jugu Nemčije je tako revščina nižja kot v industrijskih delih države. Na vzhodu države vsak peti otrok odrašča v revščini, največ revnih otrok pa je ravno v nemški prestolnici Berlin, kjer kot reven velja vsak tretji otrok. Na Bavarskem je po drugi strani reven le vsak deseti otrok.

Študijo je organizacija Bartelmann Stiftung osnovala na statističnih podatkih nemške zvezne agencije za delo ter dolgotrajni študiji o posledicah revščine za otroke in mladostnike.