Kot je Steblovnikova povedala ob robu današnjega zbora združenja v Braslovčah, novela zakona predvideva ukinitev 85-odstotnega financiranja zasebnih vrtcev in prenos financiranja na občine, ki bi potem same določale, v kolikšnem deležu bi financirale zasebne vrtce glede na proste zmogljivosti v javnih vrtcih.

"To določilo je izjemno sporno, ker pomeni, da bi se najprej starše prisilo vpisovati otroke v javne vrtce, če bi bile tam kapacitete zasedene, bi lahko otroke vpisali v zasebne vrtce. Dolgoročno to ogroža obstoj zasebnih vrtcev v Sloveniji, kajti ne verjamem, da bi starši sploh vpisali otroka v zasebni vrtec, če ne bi vedeli vnaprej, koliko bo znašala oskrbnina v naslednjem šolskem letu," je dejala Steblovnikova.

Drugo področje omenjene novele zajema inšpekcijski nadzor, kjer je po navedbah Steblovnikove predvideno, da se ta izvaja samo v zasebnih vrtcih, kar ni prav. Inšpekcijski nadzor naj bo, vendar naj velja enako za zasebne in javne vrtce, je poudarila.

Glede določila vpisa v razvid pa novela zakona o vrtcih predvideva, da zasebni vrtec lahko začne delo v šolskem letu po vpisu v razvid. Za vpis v razvid pa bi morali zasebni vrtci na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport posredovati pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da bi morali financirati kader, preden bi sploh začel delati, je dejala Steblovnikova. Dodala je, da je to nesprejemljivo.

Na pristojno ministrstvo so poleg omenjenih pripomb poslali tudi nekaj pobud, med drugim tudi pobudo, da bi se tudi otroci s posebnimi potrebami vključevali v zasebne vrtce, kar je trenutno omejeno samo na zasebne vrtce s koncesijo in javne vrtce.

Po oceni Steblovnikove je bilo doslej na novelo zakona o vrtcih podanih več kot 300 pripomb, kaj je ministrstvo upoštevalo, kaj spremenilo in kakšna je časovnica za naprej, pa še ne vedo. Zato pričakuje, da bodo odgovore na ta vprašanja izvedeli na torkovem sestanku na ministrstvu.

Dodala je še, da pozdravljajo vse spremembe v smeri zagotavljanja kakovosti in preprečevanja dela na črno.